Jezus: vegetarijanec, ki je jedel meso!?

V javnosti se mnogokrat pojavlja vprašanje, ali je Jezus jedel meso ali je bil vegetarijanec. Eni govorijo, da je jedel meso, drugi, da je bil vegetarijanec. Kdo ima prav: tisti, ki govorijo, da je jedel meso ali tisti, ki pravijo, da je bil vegetarijanec? Mogoče pa imajo prav obojni. Mogoče je Jezus jedel meso in bil kljub temu »pravi« vegetarijanec. Kako je to mogoče, bo vprašal marsikdo. To je vsekakor mogoče in najbolje je, da to razloži kar Jezus, Kristus, sam. V knjigi To je Moja Beseda[1] je namreč zapisano naslednje:
»4. In Jezus je govoril: “Hrepenel sem po tem, da bi z vami zaužil to pashalno večerjo, preden bom trpel, v spomin na Mojo žrtev za služenje in odrešenje vseh ljudi. Kajti, glej, ura prihaja, ko bo Sin človekov predan v roke grešnikom.”

5. In eden od dvanajsterih Ga je vprašal: “Gospod, ali sem to jaz?” In On je odgovoril: “Ta, ki mu bom dal grižljaj, ta je tisti.”
6. In Juda Iškarijot Mu je rekel: “Poglej, nekvašen kruh, mešano vino, olje in zelišča, ampak kje je jagnje, ki ga je zapovedal Mojzes? (Kajti Juda je jagnje kupil; Jezus pa je prepovedal, da bi ga zaklali.) (Pog. 75, 3-6)[2]

Jaz, Kristus, pojasnjujem, popravljam in poglabljam besedo:Ljudje izdajajo ljudi, svoje bližnje. Bog pa ne izda Svojega otroka. Tudi človek, ki živi v Bogu, ne izda svojega bližnjega. Tako tudi Jaz, Jezus iz Nazareta, nisem izdal Juda. Na splošno sem govoril o izdajalcu, ki brez notranje molitve zaužije prvi grižljaj.
Niti apostoli niti učenci niso naročili, da naj se zakolje jagnje. Vendar so tako Meni kot apostolom in učencem kot dar ljubezni ponudili kose pripravljenega jagnjeta. Naši bližnji so nas hoteli s tem obdariti, ker bolje niso znali. Blagoslovil sem dar in pričel jesti meso. Moji apostoli in učenci so storili enako kot Jaz. Takoj nato so Mi postavili vprašanje v tem smislu: Mi naj bi vendar prenehali uživati meso. Tako si nam zapovedal. Zdaj si sam zaužil meso.
Moje sem poučil: Človek naj namerno ne ubije nobene žvali in tudi ne uživa mesa žvali, zaklane za pripravo jedi. Toda če so ljudje, ki so še nevedni, pripravili meso kot hrano in z njo obdarili gosta in mu jo ponudili na gostiji, potem gost naj ne bi odklonil daru. Kajti razlika je, če človek to je iz poželjivosti po mesu ali pa v zahvalo gostitelju za njegov trud. Vendar naj bi vedni človek, če ima možnost in če dopuščajo zunanje okoliščine in čas, dal gostitelju splošna navodila, vendar naj ga ne poskuša poučiti o nečem boljšem. Ko bo prišel čas, bo tudi gostitelj razumel ta splošna navodila.
K nesebični ljubezni spadata na tem svetu tudi razumevanje in strpnost. Pustite vsakemu človeku svobodno voljo, pa če želi razumeti in sprejeti vaša splošna navodila ali ne. Če ves čas nesebično mislite, govorite in ravnate, potem ostanete v ljubezni, in ljubezen vas bo blagoslovila. Kar vam bodo potem ponudili kot dar ljubezni, je blagoslovljeno.«

Jezus, Kristus, je izjemno in genialno pojasnil, zakaj je takrat jedel meso. To njegovo pojasnilo je seveda lahko kažipot tudi za naš čas, saj na briljanten način rešuje zagato nekaterih vegetarijancev, ki jim ponudijo meso in ne vedo, ali ga naj pojedo ali zavrnejo. Kajti nekateri meso odklonijo in na ta način mogoče užalijo gostitelja, ki se je trudil s pripravo hrane v dobri veri, da bo gost zadovoljen. Jezus je torej jedel meso, toda ni ga jedel iz sebičnih namenov, ni ga kupoval ali si ga naročal v »gostilni«, temveč ga je jedel iz čisto drugih razlogov. Ni sledil temu, kar piše v bibliji in naj bi izjavil sv. Pavel: »Vse, kar je v mesnici naprodaj, jejte in se nič ne sprašujte glede vesti, kajti Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje,« (1 Kor 10, 25-26) in kar seveda zagovarja katoliška cerkev. Mesa torej ni jedel zaradi lastnega užitka, temveč iz ljubezni do bližnjega. Vedel je, da uživanje mesa ni Božja volja, saj je Bog Stvarnik, torej njegov Oče, dejal: »'Glejta, dajem vama vse zelenje s semenom, ki raste po vsej zemlji, in vse sadno drevje, katerega sadje nosi seme. Naj vama bo v hrano. Vsem živalim na zemlji, vsem pticam na nebu, vsemu, kar se giblje po zemlji in ima v sebi življenje, dajem v živež vse zelene rastline.' Zgodilo se je tako. Bog je videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je zelo dobro.«[3] Jezus je vedel, da je Božja volja uživanje rastlinske hrane, in to mu je bilo vodilo v učenju in dejanju. Zato je bil vegetarijanec oz. vegan, zakaj je jedel meso, pa je izjemno genialno obrazložil, kot že navedeno. Na vsakem koraku se je zavzemal za živali, o čemer so zapisi tako v bibliji kot v evangelijih in drugih tekstih, ki jih cerkev ni vključila v biblijo. Ali katoliška in druge biblijske cerkve sledijo Jezusu glede prehrane? Ali so člani cerkve vegetarijanci oz. vegani, kot je Božja volja? Še tisti, ki bi hotel to biti, ne smejo biti, kajti katoliška cerkev je vse tiste, ki nočejo uživati mesa preklela in jih poslala v večni pekel. Papež Janez III. (561-574) je namreč preklel vegetarijance, kar je razglasil na prvi sinodi v Bragi (Portugalska), saj je izjavil: »Če ima nekdo mesne jedi, ki jih je Bog dal ljudem za uživanje, za nečiste in … se jim (mesnim jedem) odpove ..., je obtožen z anatemo.«[4] To izobčenje cerkev ni preklicala in zato velja še danes. Desetine milijonov vegetarijancev in veganov po svetu je tako prekletih s strani katoliške cerkve. Katoliška cerkev s svojim odnosom do tistih, ki želijo uživati samo tisto hrano, ki jo je Bog Stvarnik dal ljudem, kaže, komu sledi in čigav hlapec je. Cerkev ne sledi zapovedi Ne ubijaj, ki velja tudi v odnosu do živali in drugih bitij na zemlji, temveč se ravna po demonski zapovedi Ubijaj in uničuj.

Iz omenjene knjige je zelo zanimiv tudi naslednji odlomek:
»9. Resnično, povem vam, na svet sem prišel zato, da odpravim vse krvave daritve in uživanje mesa živali in ptičev, ki jih ljudje koljejo. (Pog. 75, 7-9)
Jaz, Kristus, pojasnjujem, popravljam in poglabljam besedo:Kdor ljubi življenje v Bogu, ta ljubi Boga in je eno z življenjem iz Boga. Na ta svet sem prišel, da bi učil evangelij ljubezni, zakon nebes, in ga živel za zgled. Kdor uresničuje nebeški zakon ljubezni, ta bo našel v izpolnjeno življenje. Življenje v Bogu ne vključuje samo bližnjega, ampak tudi vse druge življenjske oblike, kot so živali, rastline, minerali in kamni, kajti v vsej biti je življenje, Bog. Kdor je v enosti z življenjem, ta ne ubije namerno ne živali, niti ne uniči namerno rastline. On spoštuje tudi življenje - moči zavesti - mineralov in kamnov. Kdor spoštuje življenje, ta spoštuje tudi svojega bližnjega, ker spoštuje sebe samega. Kajti v duši je življenje, Bog, kot substanca in moč. Kdor spoštuje svojega bližnjega, ta torej živi v miru z vso bitjo in s svojim bližnjim, kajti vsa bitja in ljudje so otroci Boga, ki je Oče- Mati. Spoznajte: Kdor uresničuje zakon ljubezni, ta spremeni svoje mišljenje in življenje. Tako prefinja svoje čute in postopno preneha zavestno ubijati živali, preneha klati živali, da bi jedel njihovo meso. Kdor da na meso, ta tudi jé meso. Kdor pa da na Duha, ta se prehranjuje s tem, kar mu podarja narava, tako kot je bilo nekoč. Spoznajte: Nobena sprememba, bodisi v človeku bodisi v svetu, se ne zgodi od danes na jutri. Gre za postopni proces spreminjanja. Kdor se obrne k Bogu, ta čisto počasi spremeni svoje mišljenje in življenje in tako plemeniti svoje čute, da, svojega celega človeka. Pri tem se bo vedno bolj odtegoval mesni hrani in bo ohranjal mir z ljudmi in s kraljestvi narave. V novih generacijah ne bo več krvavih daritev, kajti ljudje spoznavajo, da na ta način ne izkazujejo Bogu časti in da bogovi, ki so si jih sami izmislili, se ne odzovejo na njihovo mišljenje in ravnanje. Spoznajte: Kdor ni več nevoščljiv, kdor se ne prepira več, kdor drugih ne priklepa več nase in kdor ne želi več vladati in biti največji, ta je človek resničnega miru. Dokler v človeku samem še ni miru, bodo obstajale krvave žrtve - pa naj bo to v vojnah ali katastrofah. Ko so ljudje našli do notranjega miru, potem ni več ne vojn ne katastrof in tudi prelivanja krvi ni več. To vse bo prišlo, toda ne še takoj, kajti niso še vsi vzroki poravnani in izbrisani. Ti se kot učinki vračajo k tistim, ki so jih posejali. Toda dozoreva čas, ko se bo mir naselil v srca ljudi, to bo tedaj, ko bo Novi čas, čas Kristusa, vse bolj napredoval. Današnje človeštvo živi v velikem časovnem preobratu iz starega, grešnega sveta v Novi čas. Ko bo ta preobrat že skoraj dokončan, bodo ljudje vse bolj izpolnjevali Božje zakone in bo tako, kot sem Jaz napovedal kot Jezus:  E n  pastir bo in  e n a  čreda in narodi bodo  e n  narod. Takrat bo odpravljena vsakršna krvava žrtev, tudi uživanje živalskega mesa.

10. Na začetku je Bog vsem dal za hrano sadove dreves in semena ter zelišča; vendar pa so tisti, ki so sebe bolj ljubili kot Boga ali svoje bližnje, pokvarili svoje navade in prinesli v svoje telo bolezni in napolnili Zemljo s poželenji in grozoto. (Pog. 75, 10)«[5]

Ali je k temu potreben kakšen komentar?

__________________________
[1] To je Moja Beseda A in Ω, str. 746 in 747 (prva izdaja), izdajatelj Univerzalno življenje, Ljubljana.
[2] Besedilo v poševnem tisku je iz knjige Jezusov evangelij, ki je tudi del knjige To je Moja Beseda A in Ω, in katerega Kristus pojasnjuje, popravlja in poglablja.
[3] http://www.biblija.net/ (oba zadnja citata), (18.11.2017).
[4] Živalim sovražna Hieronimova biblija, str. 17.
[5] To je Moja Beseda A in Ω, str. 749 do 751 (prva izdaja), izdajatelj Univerzalno življenje, Ljubljana.

Cerkev vernikom »ukradla« volilno pravico

Končane so letošnje volitve za predsednika Republike Slovenije. Po delnih neuradnih rezultatih je novi predsednik postal Borut Pahor, ki je premagal protikandidata Marjana Šarca. Volilna udeležba je bila 41,74-odstotna, Borut Pahor je prejel 52,94 odstotka glasov, Marjan Šarec pa 47,06 odstotka glasov.

V Sloveniji ima vsak državljan Slovenije volilno pravico. To ustava priznava seveda tudi državljanom katoliške vere. Ali volilno pravico svojim vernikom priznava tudi katoliška cerkev? Ne, ne priznava je. Katoliška cerkev je namreč pravico spremenila v dolžnost. V svoji izjavi, imenovani Vabilo k udeležbi na predsedniških volitvah 2017, je Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci zapisala: »Udeležba na volitvah je državljanska in še posebej krščanska dolžnost, kajti gre za odgovornost za skupno dobro vseh prebivalcev naše domovine in države Slovenije.«[1] Podobno je cerkev izjavila pred državnozborskimi volitvami 2014. »Vsi smo poklicani, da izpolnimo svojo državljansko dolžnost in odgovorno oddamo svoj glas. In še: »Udeležba na volitvah in izvolitev najboljših kandidatov je državljanska in krščanska dolžnost za vsakega izmed nas.«[2] Krščanska ali katoliška dolžnost? Kaj si lahko mislimo o organizaciji, ki svojim vernikom in tudi drugim ne dopušča osnovne svobode? In ukazuje, koga je potrebno voliti! Seveda tistega, ki je po volji cerkve. Tudi kakšnega obsojenca! Če ukazu ne sledijo, lahko sledi celo večni pekel! Ali ni takšno cerkveno ravnanje zaničevanje slovenske ustave? In prezir do svobode, ki jo je ljudem dal Bog? Ali Jezus pravi, da ljudje morajo iti na volitve? Kolikor je znano, Jezus, Kristus priznava ljudem svobodno voljo!

Katoliški verniki torej morajo iti na volitve. Jasno je, da morajo voliti tistega, na katerega pokaže cerkev ali pa tisto ideologijo, ki jo zapove cerkev, če ne pokaže neposredno na osebo. Vernik, ki ne upošteva cerkvenih priporočil, ki so zanj seveda cerkveni ukaz, je lahko kaznovan. Pij XII. je leta 1947 in 1948 izrecno pozval francoske in italijanske volivce, naj glasujejo proti strankam, ki cerkvi niso všeč. Isti papež je leta 1949 zagrozil z izobčenjem vsem Italijanom, ki so imeli kakršnekoli zveze s komunisti. Italijanske volitve leta 1948 so potekale ob skrajnem vmešavanju cerkve in katoliških laikov po vsej deželi. Cerkev je smatrala volitve in borbo proti komunistom kot spopad med satanom in Kristusom. Čudno: ali ni komunistov poslal cerkveni bog? Saj je vsa oblast dana od cerkvenega boga? Avro Manhattan je v zvezi s tem zapisal: »V Italiji je 20. maja leta 1951 katoliška hierarhija izdala odredbo v svojih cerkvah, v kateri katolikom med drugim pojasnjuje, da vsak volivec, ki bo volil politično stranko, ki ni naklonjena cerkvi, zagrešil smrtni greh, v primeru, da bo volil komuniste, pa bo za večno preklet. Enako se je leta 1951 zgodilo v Franciji med splošnimi volitvami, ko so skoraj vsi francoski škofje izdali pastoralno pismo, v katerem so pozvali Francoze, naj volijo samo kandidate, ki favorizirajo Katoliško cerkev. Svarili so jih, da je to za njih 'neizogibna dolžnost', če pa bi se izognili tej dolžnosti, bi storili 'najtežji greh'. Papež Pij XII. je 10.3.1948 izjavil, da vsak, ki voli kandidate, ki so sovražni do cerkve, ali ne gre na volišče, zagreši smrtni greh... una colpa mortale.«[3]

Kakšen smisel imajo za cerkev volitve, če je vsaka oblast dana od boga? Po cerkvenem nauku je namreč vsaka oblast dana od boga, saj v bibliji piše: »Vsak naj se podreja oblastem, ki so nad njim. Ni je namreč oblasti, ki ne bi bila od Boga. In te, ki so, so postavljene od Boga. Kdor se torej upira oblasti, se upira Božjemu redu. Tisti, ki se upirajo, pa si bodo nakopali obsodbo.« (Rim 13,1) Torej, za cerkev ni pomembno, kdo oz. katera politična opcija (leva, desna ali sredina) je na oblasti oz. na volitvah zmaga, saj je v vsakem primeru dana od boga. Zakaj potem volilna dolžnost? Zakaj potem cerkveni ukazi, da se voli »ta in ta« oseba oz. »ta in ta« politična opcija ali ideologija? In zakaj bi katolik sploh šel na volitve, če pa bo vsakem primeru oblast, ki bo izvoljena, od boga – seveda po cerkvenem nauku. In ta bo najboljša, saj jo je dal sam (cerkveni) bog. Na Madžarskem je katoliška cerkev v času volitev 2006 preko letakov, ki so jih delili v nekaterih cerkvenih župnijah na podeželju zagrozila volivcem, da bodo poklicani na odgovornost pred strogo božje sodišče, če ne bodo volili vodilne opozicijske desničarske stranke Fidesz­MPSz.[4] Ali ima Jezus iz Nazareta kakšno zvezo z vsem tem? Po mnenju mnogi vsekakor ne.

Cerkev uči o notranjem kraljestvu. Če obstaja notranje kraljestvo, ali gre potem katolik volit predsednika zunanjega kraljestva, kar je pravna država. Ali ni že izvolil svojega »predsednika« oz. »parlament«? Ali ni njegov »predsednik« Bog – »predsednik« notranjega kraljestva?

Veliko katolikov ni izpolnilo svoje cerkvene dolžnosti in ni šlo na volišče, mnogi pa so šli in niso volili tistega, ki ga 'priporočala' njihova mati cerkev. Zavrnili so torej ukaz klerikov. Kaj jim lahko sledi? Lahko so kaznovani, kot že navedeno. In kakšna je kazen? »Kdor ne sprejme celotnega cerkvenega izročila, bodisi napisanega bodisi nenapisanega, bodi izobčen.«[5] Stvar je jasna. Pot v večni pekel jim je že trasirana. Človek izkoristi svojo ustavno pravico in se znajde v večnem peklu. To je pač katoliška cerkev – organizacija, ki je proti ustavi in ljudem.

_____________________
[1] http://katoliska-cerkev.si/vabilo-k-udelezbi-na-predsedniskih-volitvah-2017 (31.10.2017).
[2] http://katoliska­cerkev.si/izjava­slovenske­skofovske­konference­preddrzavnozborskimi­volitvami­2014 (11.8.2014).
[3] https://www.facebook.com/notes/damjan­likar/sodelovanje­duhovnikov­vkomunisti%C4%8Dnih­re%C5%BEimih/284775688240917 (11.9.2014). 153 http://katoliska­cerkev.si/izjava­slovenske­skofovske­konference­preddrzavnozborskimi­volitvami­2014 (11.8.2014).
[4] Delo, 18.4.2006.
[5] Vera cerkve, str. 56.