Eden najpomembnejših likov katoliške cerkve je duhovnik. To je druga stopnja zakramenta reda, imenovana tudi prezbiterat. Cerkev pravi, da se ta zakrament podeljuje enkrat za vselej, na osebi pusti neizbrisen pečat in jo za večno označuje, izbrana pa je bila, da bi skupnost vodila k Bogu. Duhovnik opravlja doživljenjsko poslanstvo in služi Kristusu ter po Kristusu vsej krščanski skupnosti, še uči cerkev.[1] Duhovniki so seveda lahko samo moški.
Ali
duhovnik res služi Kristusu in po Kristusu, kot to pravi cerkev? Jasno je, da
ne, saj Jezus, Kristus ni postavil nobenega duhovnika niti duhovništva kot
takega. Nasprotno, bil je proti duhovnikom in dejal je naslednje: »Vi pa si ne
pravite ›rabi‹, kajti eden je vaš Učitelj, vi vsi pa ste bratje. Tudi na zemlji
nikomur ne pravite ›oče‹, kajti eden je vaš Oče, ta, ki je v nebesih. Tudi si
ne pravite ›vodnik‹, kajti eden je vaš Vodnik, Mesija. (Mt 23,8–10) Če kler ne služi Kristusu, komu potem služi?
»Na duhovnike ne smemo gledati kot na druge osebe, saj so dejanja izvedli kot duhovniki. Samo zato, ker so duhovniki, imajo takšen dostop do mladih ljudi,« je dejal nekdanji poljski jezuit Stanislaw Obirek, profesor na Univerzi v Varšavi.[2]
Oblast in moč klera temelji na satanskem
Moč klerikov ne temelji izpolnjevanju nauka Jezusa iz Nazareta in Božjih
zapovedih, temveč na nauku, ki je temu nasproten. »Moč« oz. »oblast« kleriške kaste
nad verniki temelji na neenakosti, omejitvah, manipulacijah, ustrahovanju,
kontroli, mučenju in ubijanju, lažeh, vsiljevanju, kaznovanju in grožnjah z
večnim peklom. In seveda na izmišljotini, da je kler zastopnik Jezusa, Kristusa
oz. Boga na Zemlji. Cerkveni sistem je hierarhični sistem, kjer je duhovnik nad
laikom, škof nad duhovnikom ter papež nad laiki in kleriki, tudi tistimi iz
redov in drugih cerkvenih organizacij. Na vrhu te piramide pa je cerkveni
kaznovalni bog, ki je za tiste, ki ne sledijo papežu in cerkvenemu nauku
pripravil posebno področje, imenovano večni pekel. Tam tisti, ki jih je cerkev
izobčila, večno trpijo in nikoli ne bodo videli Boga. Tako pravi katoliška
cerkev. Takšnega nasilnega sistema Jezus, Kristus seveda ni postavil. Ali je
takšen sistem postavil Bog Stvarnik? Jasno je, da tudi Bog Stvarnik takšnega
sistema ni postavil. Kajti postavitev takšnega sistema bi nasprotovala Božjemu nauku.[3] Ker
cerkveni sistem ni postavljen od Boga, je postavljen od nekoga drugega. In ta
drugi je Božji nasprotnik – to pa je satan. Zato je jasno, da moč klerikov
temelji na satanskem in ne Božjem nauku. Seveda to velja tudi za samo katoliško
cerkev. Cerkev ne temelji na božanskih pravilih, temveč satanskih. Ali niso zato eden izmed teh temeljev
tudi spolne zlorabe otrok in odraslih s strani katoliških duhovnikov? In seveda
tudi prikrivanje teh zlorab? Ali ni celo sam papež Frančišek pedofilskih
duhovnikov imenoval za orodja satana? Torej kot del demonske države.
Cerkev je hierarhični sistem, kot je že bilo navedeno. »Vsem
avtoritarnim institucijam – šoli, internatom, vojski, Cerkvi –, v katerih
obstaja izrazita hierarhija, v katerih je moč zunanjega nadzora majhna (možnost
uspeha pa tudi), je zloraba zelo blizu. Bolj avtoritarna je institucija, več je
zlorab,« meni znani slovenski pravnik dr. Dragan Petrovec.[4]
Avtoritarnost v katoliški cerkvi je zelo velika, kar je priznal celo sam papež
Pij XI., ki je leta 1930 dejal: »Če že obstaja totalitaren režim – totalitaren
v praksi in teoriji – je to režim Cerkve, saj Cerkvi človek pripada na totalen
način.[5]
Ni čudno, če je v katoliški cerkvi toliko takšnih ali drugačnih zlorab. Seveda
so spolne zlorabe otrok med najhujšimi.
[1]
http://www.zupnija-ljpolje.si/zakramenti/sveti-red
(31.10.2020).
[2]
https://www.rtvslo.si/svet/evropa/duhovniki-zavrnili-podporo-skofu-ki-naj-bi-vedel-za-spolne-zlorabe-otrok/525678
(24.7.2020).
[3]
Več o tem v knjigah Univerzalnega življenja
na https://gabriele-zalozba.com/
(18.8.2020).
[4]
Ona (priloga Dela in Slovenskih novic), 2.2.2021.
[5]
Enciklopedija Slovenije, 13. zvezek,
str. 296.
