Pedofilski klerik postane šef karitasa

Luk Delft, duhovnik iz Belgije, je bil leta 2012 obsojen zaradi spolne zlorabe otrok in posedovanja otroške pornografije na leto in pol zapora, pogojno za tri leta, izrečena pa mu je bila tudi desetletna prepoved stikov z otroki. V belgijskem mestu Gent je namreč v salezijanskem internatu leta 2001 spolno zlorabil dva fanta, stara 12 in 13 let. Kljub temu pa ga je njegov red, je namreč član Don Boskovi salezijancev, poslal v Afriko, kjer je v Srednjeafriški republiki deloval v okviru karitasa. Bil je celo direktor karitasa za celotno državo, deloval pa je na področju razdeljevanja pomoči otrokom in družinam. CNN je razkril, da je tudi v tej državi spolno zlorabljal otroke.  Ena izmed žrtev je dejala, da mu je klerik kupoval oblačila, dajal denar, pogosto sta bila skupaj.

Dolga leta so salezijanci prikrivali pedofilijo duhovnika Delftota in ga premeščali sem in tja, namesto da bi njegove zlorabe prijavili policiji. Na sodišču se je znašel šele potem, ko ga je prijavil nekdanji kolega. Kljub sodni prepovedi stikov z otroki po vsem svetu ga je cerkev poslala na delo v dobrodelno organizacijo karitas, kjer je imel stike z njimi. In tako je otroke ponovno spolno zlorabil. Po razkritju CNN je bil pedofilski duhovnik odpoklican nazaj v Belgijo. Zaradi pedofilskega duhovnika je OZN začasno prekinil sodelovanje s karitasom v Srednjeafriški republiki.

Čeprav papež Frančišek ves čas »grmi« proti pedofiliji, v njegovi organizaciji očitno še naprej omogočajo pedofilskim klerikom ponovne spolne zlorabe otrok, le-te prikrivajo in se zganejo šele potem, ko vse to razkrije neka zunanja organizacija. V tem primeru je bila to ameriška medijska hiša CNN, ki je novembra 2019 o tem javno objavila obširno raziskavo. Katoliški cerkvi ni mar za sodne odločbe, saj ni preprečila, da bi pedofilski klerik imel stike z otroki. Če CNN ne bi odkrila ponovnih spolnih zlorab salezijanskega duhovnika, bi ta to še naprej delal in za sabo puščal vedno več žrtev. Vedno več psihično poškodovanih ali celo uničenih otrok. Pa seveda tudi njihovih staršev.

Volk dlako menja, nravi pa ne. Zato se postavi vprašanje: koliko je še pedofilskih klerikov, ki delajo v raznih cerkvenih »dobrodelnih« organizacijah in imajo stike z otroki? Koliko je še pedofilskih klerikov, ki delajo v drugih cerkvenih organizacijah in imajo stike z otroki? Pa vodstvo ve! Pa ve tudi Vatikan s papežem na čelu!

Pohlepna papež Frančišek in nadškof Zore

V javnosti je zaokrožila novica, da je Nadškofija Ljubljana zaradi dolgotrajnih denacionalizacijskih postopkov do zdaj prejela blizu 28 milijonov evrov, do 5. novembra ji mora kmetijski sklad plačati še dobre 4 milj., na odločitev sodišča pa med drugim čaka še njen odškodninski zahtevek za več kot 13,4 milijona evrov.
Papež Frančišek je takoj po izvolitvi dejal, da se zavzema za revno cerkev za revne. Ali je papež s tem mislil resno? Odgovor daje tudi Nadškofija Ljubljana s svojo denacionalizacijsko politiko. Če bi ljubljanska nadškofija vzela resno papeževe besede, bi takoj oz. hitro po omenjeni papeževi izjavi prodala svoje premoženje in umaknila vse svoje odškodninske zahtevke iz denacionalizacije. Seveda bi zavrnila tudi državni denar za svoje dejavnosti, npr. šolstvo, prenehala pa bi tudi s pridobitno dejavnostjo. Postala bi revna, takšna kot si jo želi papež, vsaj glede na njegove besede. Toda to se ni zgodilo. Nadškofija Ljubljana ni prodala svojega premoženja, ni zavrnila državnega denarja za svoje dejavnosti, ni umaknila svojih odškodninskih zahtevkov … Še naprej grabi in grabi. Še naprej povečuje svoje že itak za Slovenijo zelo veliko premoženje, poseduje namreč nepremičnine v vrednosti vsaj kakšnih 100 mil. evrov (v lasti ima več 10.000 ha gozdov) pa tudi njeno premično premoženje ni od muh. Letno ima tudi več milijonov evrov dobička iz svoje direktne ali indirektne pridobitne dejavnosti (oddajanje nepremičnin v najem, dobiček od prodaje lesa …), od države letno dobi še milijone evrov javnega denarja za svojo šolsko in drugo dejavnost. Za svoje verske storitve, npr. maše (cena maše je določena s strani cerkve) ne izdaja računov in ne plačuje davka. Torej, ni duha in sluha o revni nadškofiji. Očitno ljubljanska nadškofija ni vzela resno papeževih besed o revni cerkvi za revne.
Sedaj je vprašanje, ali je papež vzel resno svoje besede o revni cerkvi. Če bi mislil resno, bi ljubljanski nadškofiji, ko bi videl, da ta še naprej grabi in grabi denar in drugo premoženje ter da noče postati revna nadškofija, ukazal pod grožnjo sankcij, da naredi vse, da postane revna. Papež namreč upravlja celotno cerkveno premoženje po svetu, torej tudi premoženje ljubljanske nadškofije, poleg tega pa je tudi absolutni vladar vseh vernikov in cerkvenih organizacij. Zato ga morajo pod grožnjo kazni vsi ubogati. Ni videti, da bi to naredil. Kajti če bi to naredil, bi o tem na veliko poročali mnogi mediji. Očitno papež s svojimi besedami o revni cerkvi za revne ni mislil resno. Torej se je šalil?! Ljubljanska nadškofija je namreč še vedno zelo bogata, kar velja praktično za večino škofij po svetu. Premoženje Nadškofije München in Freising je bilo npr. pred nekaj leti ocenjeno na več kot 6 milijard evrov s tem, da v oceno niso bile vključene vse nepremičnine (to oceno je podala sama nadškofija leta 2016, torej že v času pontifikata papeža Frančiška). Dejstvo je, da je šlo za piar, za javnosti všečno potezo, kajti nobena cerkvena organizacija po tistem, ko je papež govoril o revni cerkvi za revne zaradi tega ni postala revna. Vsaj mediji o tem niso poročali.
Kaj pravi Jezus o bogastvu? Biblija: »Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer uničujeta molj in rja in kjer tatovi vlamljajo in kradejo …«, »Prodaj vse svoje premoženje, razdaj izkupiček ubogim, nato pa Mi sledi.« In še: »Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo.« V znanem Govoru na gori pravi Jezus: »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo«. Jezus je jasen: bogataš ni po Božji volji in nima mesta v nebesih. Torej: katoliški cerkvi, njeno premoženje po svetu je namreč ocenjeno na več tisoč milijard evrov, ni mesta v nebesih. Seveda velja to tudi za papeža in ostale bogate klerike.
Papež s svojo cerkvijo raje sledi mamonu kot pa Jezusu. Namesto da bi prodal neizmerno premoženje, ga še povečuje in pušča uboge na cedilu (kar seveda velja tudi za ljubljansko nadškofijo). Papež je spreten govorec in tudi zato večina ljudi ne dojema, kaj v resnici dela. Govori o revni cerkvi za revne, dela pa bogato cerkev. Jasno pa je, da niti papež niti cerkev ne bosta prišla v nebesa, temveč se bosta pridružila svojemu bogu v peklu, ki je po nauku cerkve večen. Podobno velja za nadškofa Zoreta. Zvesto sledi papežu pri grabljenju denarja. Seveda zvesto sledi tudi mamonu in ne Jezusu iz Nazareta. Oba na spreten način delata na tem, da revščina ostaja oz. da jo je še celo več. Kajti več kot je revežev, več koristi ima cerkev. Reveži so namreč njena baza. Seveda se oba v besedah zavzemata za odpravo revščine, toda važna so dejanja. Po dejanjih jih boste spoznali, pravi Jezus.

Pedro Opeka, papež Frančišek in Akamasoa ali cerkveno izkoriščanje v Akamasoi

Med enotedenskim potovanjem po Afriki je papež Frančišek na Madagaskarju obiskal tudi skupnost Akamasoa, ki jo vodi misijonar slovenskega rodu Pedro Opeka. Po poročanju medijev je bilo srečanje starih prijateljev prisrčno, na kar kaže tudi to, da sta se dolgo toplo objemala in na poti v športno dvorano, kjer so sicer maše, občasno držala za roki.

Akamasoa je naselje za reveže, ki je na pobudo Pedra Opeke in z njegovo izdatno pomočjo zraslo na nekdanjem smetišču glavnega mesta Madagaskarja. Naselje ima več tisoč hiš, z delom v kamnolomu in drugih dejavnostih pa misijonar Opeka, po poročanju medijev, omogoča dostojno življenje 23.000 ljudem, več kot 14.000 otrokom pa šolanje. Človek bi lahko rekel: bravo Pedro Opeka. Toda ali je res mogoče to reči?

Po navedbah katoliškega spletnega portala Crux je Pedro Opeka dejal, da so nizke plače, ki jih izplačuje delavcem v kamnolomu krivične – ti namreč prejmejo manj kot 2 dolarja na dan. To pa je še vedno bolje, tako meni, od tega, kar dobijo čistilci na smetišču. Ali je to mogoče? Duhovnik Opeka izplačuje krivične plače! Ali ni Opeka pravičen človek? Ali ne gre pri krivičnih plačah za izkoriščanje delavcev v kamnolomu? Ali duhovnik in misijonar Opeka leto za letom izplačuje krivične plače? »Nikar ne izkoriščajte drug drugega«, izhaja iz biblije. (3 Mz 25,17) Opeka kot duhovnik to dobro ve. Zakaj potem izkoriščanje? Kam gre dobiček? V cerkveni žep? Ali Bog izkorišča? Vsekakor ne, mogoče pa dela to bog podzemlja, torej bog cerkve! Izkoriščane delavce v kamnolomu je obiskal tudi papež. Malo verjetno je, da mu je neznano, da so delavske plače v kamnolomu krivične. Če mu je znano, ali je Pedru Opeki pod grožnjo izobčenja ukazal, da morajo imeti delavci pravične plače – papež je namreč v javnih besedah zagovornik pravičnosti? Verjetno tega ni naredil, vsaj mediji o tem niso poročali, čeprav ves čas grmi proti izkoriščevalskemu kapitalizmu. Očitno je to samo za javnost – da cerkev prikaže kot borko za pravičnost in ljudi. V resnici pa papež podpira izkoriščanje ljudi in s tem krivičnost. To je pač cerkev ljubezni, kakor sama sebe mnogokrat imenuje. Vsebina ljubezni pa je izkoriščanje!

Naselje Akamasoa obišče veliko ljudi. Ena izmed njih je dejala, tako na Radiu Ognjišče, da ko so ji tam ukradli telefon, je Pedro aktiviral vse žandarje za vrnitev telefona. Zaradi strahospoštovanja do Pedra se ji je telefon tudi vrnil. Dejala je še, da če nekdo nekaj naredi, kar ne sme, ga Pedro skupaj z družino izžene oz. izključi iz skupnosti. Tipično katoliško: izobčenje, kar je sicer prekletstvo in odhod v večni pekel, če nekdo ne upošteva navodil cerkvenega klera. »Človek pa, ki bi predrzno ravnal, tako da ne bi poslušal duhovnika, ki tam opravlja službo GOSPODU, tvojemu Bogu ali sodnika, ta človek mora umreti,« (5 Mz 17,12) uči Pedro Opeka. Za mali prekršek že v večnem peklu. Po bibliji pa mora tisti, ki je ukradel telefon, če ga ne vrne, umreti, ker ni poslušal Pedra Opeke. Ali je to »dobro prijateljstvo«, kar je sicer v slovenščini pomeni beseda Akamasoa. Ali pa gre za nasilje!?

Akamasoa izraža bistvo misijonov: ljudi spreobrniti v katolištvo in jih potem izkoriščati v verskem ali kakšnem drugem smislu. Misijonarji so tisti, ki mnogokrat »trasirajo« pot kapitalizmu, še posebej v tistih delih sveta, kjer je velika revščina. Iz velikih revežev naredijo reveže, to pa je že kategorija, ki jo je mogoče tako ali drugače izkoriščati. V tem je katoliška cerkev pravi velemojster. »Skrajno revščino smo na tem kraju izkoreninili …, pravi Pedro Opeka. Ne pravi pa, da je izkoreninjena revščina. Kdaj bodo pa to izkoreninili, če sploh kdaj? Kajti reveži so baza cerkve!

Ali se Akamasoa gradi z denarjem Vatikana? Malo verjetno. Veliko večino, če ne vse, pripevajo razni donatorji, čeprav se cerkev koplje v zlatu in sedi na milijardah. Kljub temu pa se hvali s tem naseljem. Več tisoč Slovencev podpira to naselje in tako sodeluje pri širjenju vere, kajti pri vsem tem gre samo za to. Pomoč ljudem ni primarna, domačini pri tem niso bistveni – važno je samo širjenje vere in s tem cerkvenega vpliva in bogastva. In zato se postavi vprašanje: ali je Akamasoa mesto prijateljstva ali mesto izkoriščanja? Katoliška cerkev je namreč prijateljica samo z denarjem in oblastjo. Da to doseže, izkorišča druge, pa naj si bodo to ljudje, živali ali narava.

In še nekaj. Pedro Opeka ima diplomatski potni list Republike Slovenije. Zanj je zaprosil leta 2015, ko je v vlogi zapisal: » … prosim za ponovno odobritev diplomatskega potnega lista. Ta mi je bil izdan že leta 2009, a mu je veljavnost potekla«. V vlogi še piše, da mu pri delu in na potovanjih po svetu slovenski potni list izredno pomaga, saj z njim lažje prestopa meje in hitreje ureja birokratske posle. Zagotavlja, da diplomatski potni list uporablja z velikim spoštovanjem in da visoko ceni gesto, s katero mu je Slovenija ta privilegij omogočila. Na podlagi teh navedb mu je minister Erjavec odobril izdajo diplomatskega potnega lista. Neverjetno je, da ima tisti, ki po lastnih besedah izplačuje krivične plače in je celo član tiste organizacije, ki je proti demokraciji in mnogim človekovim pravicam (celo proti pravici do življenja in veroizpovedi) in ki je po ustavi ločena od države, diplomatski potni list in tako celo predstavlja državo Slovenijo. Absurdno in žalostno. Kako nizko je padla država.

Potok nedolžne krvi iz parlamenta

 Pred kratkim je bil v uradnem listu objavljen zakon o interventnem odvzemu medvedov in volkov iz narave. Zakon je bil sprejet z namenom zagotavljanja ugodnega stanja vrste, varovanja življenja in zdravja ljudi, preprečitve resne škode na premoženju in ustrezne ravni sobivanja s človekom. Tako vsaj piše v prvem členu zakona.

Že naslov zakona je zavajajoč. Ali ne bi bilo bolj pošteno, da bi bilo govora pomoru in ne o odvzemu? Kajti beseda odvzem zakriva bistvo zakona: ne gre za odvzem v smislu nekakšnega nenasilnega odvzema iz gozda, kot bi človek mislil, temveč gre za krut pomor nedolžnih živali.

Namen zakona je z odstrelom medvedov in volkov zagotoviti ugodno stanje obeh vrst. Ali ni absurdno, da s pomorom dela vrste, torej z delnim uničenjem te vrste, zagotavljaš ugodno stanje te vrste? Ali je to sploh mogoče? Kdo verjame temu? Verjamem, ker je absurdno!? Če uničevanje dela celote še ne prinese dokončnega uničenja celote, pa prinese vsaj večji kaos. Ko vlada ta, je mnogo »odrešenikov«. Deli in vladaj! Med odrešeniki so tudi lovci, politiki in razni strokovnjaki. Mogoče pa je to namen zakona? Nadaljnji namen zakona je varovanje življenja in zdravja ljudi. Zanimivo. Kako pa parlament ve, da bodo medvedi in volkovi ogrozili življenje in zdravje ljudi? Ali je parlament jasnoviden? Ali lahko parlament pove ljudstvu, kaj je za naslednjim vogalom? Dvomim. Dela pa se, da vidi v prihodnost, ne ve pa, kaj je za naslednjim vogalom. »Ve«, da bodo medvedi in volkovi ogrožali ljudi, ne ve pa, kaj je za naslednjim vogalom. Absurdna logika. Kdo bo temu verjel? Z odstrelom naj bi preprečili tudi resno škodo na premoženju, je tudi namen zakona. Ali nimajo oškodovanci pravice do povračila škode, ki jo povzročijo medvedi in volkovi? Torej ti škode v bistvu sploh nimajo. Zakaj potem pomor nedolžnih živali? In zadnji namen zakona je, tako vsaj piše v njem, ustrezna raven sobivanja s človekom. Pomor nedolžnih živali naj bi pripomogel k sobivanju živali in ljudi. Ali se parlament šali? Kdaj pa je ubijanje živali pripomoglo k sožitju v družbi? Niti teoretično ne more.

Zakaj je država določila odstrel medvedov in volkov v obliki zakona, čeprav je prej to urejala z odlokom vlade? Že večkrat je pogorela na upravnem sodišču, nazadnje z odstrelom medvedov nedaleč nazaj. Ali je to razlog? Ali se je na ta način hotela izogniti postopkom na upravnem ali drugem sodišču ali jih vsaj otežiti in na ta način speljati pomor živali brez zanjo neljubih posledic in na veselje lobijev, ki jim v tem primeru služi? Kdor drugemu jamo koplje, sam pade vanjo. Tudi ta zakon je namreč individualni in ne splošni akt, kot je bil to primer s padlim vladnim odlokom, zato se mu obeta enaka usoda. Ali ne gre za hudo zlorabo pravne države?

Zakon je podprla tudi stranka Nova Slovenija – krščanski demokrati. Čeprav je bil Kristus za živali in je rekel, da kdor prime za meč, bo z njim pokončan, N.Si podpira pomor medvedov in volkov, čeprav so te živali od Boga ustvarjena bitja. Podpira kršenje Božje zapovedi Ne ubijaj!, čeprav se ima za krščansko. Ali je pobijanje živih bitij del krščanstva? Nikoli ni bilo in tudi ne bo. Je pa del katolištva. Tudi katoliška cerkev je tiho in ne protestira ob pobijanju od Boga ustvarjenih bitij. Da so tudi medvedi in volkovi od Boga ustvarjena bitja, pa uči celo sama cerkev. Cerkev dopušča uničevanje Božjega stvarstva! Ali ni to zelo čudno? Ali ni čudno tudi to, da se predsednik slovenske vlade hodi klanjat rimskemu škofu v Vatikanu? Ne, ni čudno, saj je predsednik slovenske vlade kot katolik podrejen papežu. Ta je tako njegov šef! Ali mu je on odredil pomor medvedov in volkov? Ali ga vsaj »požegnal«! Toda ali ni predsednik vlade po ustavi ločen od papeža? Če da, ali ni potem njegovo romanje v Vatikan protiustavno? Ali lahko nekdo, ki deluje protiustavno, vodi vlado, torej del države?

Ali je mogoče verjeti verski skupnosti in stranki, ki zase trdita, da sta krščanski, podpirata pa ubijanje bitij, ki jih je ustvaril Bog? Ali sta takšni organizaciji zaupanja vredni, če sta soodgovorni za potoke nedolžne živalske krvi? Ali lahko takšni organizaciji vodita družbo ali predstavljata moralno avtoriteto? Jasno je, da ne! Če pa, se pa takšni družbi ne piše nič dobrega. In kdor pogleda skozi okno, lahko vidi rezultat cerkvene moralne avtoritete in njenega samo formalno sekulariziranega klona v obliki raznih »krščanskih« strank po svetu. Vidi vedno več človeške in živalske krvi in uničene narave. Ne ubijaj in druge zapovedi vodijo v raj, ubijaj, laži, kradi … pa ve pekel. In ta prihaja na to civilizacijo v obliko podnebnih sprememb, pravzaprav podnebnih katastrof.

Parlament je z zakonom o odstrelu pokazal, kje je država Slovenija. Njena civiliziranost in kultura se kažeta skozi potoke krvi nedolžnih živali. Država skrbi za svojo ustavno dolžnost ohranjanja naravnega bogastva, kamor spadajo tudi medvedi in volkovi tako, da jih uničuje. To je pač tako opevana pravna država. Država, kjer ne vlada ustava, temveč nasilni in krvavi lobiji. Samo mimogrede: Lovski lobi pomori, na ukaz pravne, civilizirane in kulturne države, imenovane Slovenija, letno več kot 100.000 nedolžnih živih bitij. To ni čudno, saj ima Slovenija že v imenu besedo »lov«. Nekateri govorijo o besedi »love« v imenu Slovenije. Kje je tu ljubezen? Je pa strašen pomor nedolžnih živih bitij v gozdovih in na poljih. In to izvede lov in ne love iz Slovenije. Še bistveno več jih civilizirana in kulturna pravna država Slovenija pomori v klavnicah in drugih peklenskih prostorih. Tam samo v Sloveniji umre več kot 30 milijonov nedolžnih živali. Deset tisoče jih kar žive zmeljejo.

Pa še nekaj. Država je odredila umor medvedke z dvema mladičema. Medvedka je namreč poškodovala starejšo žensko, ki ji je prekrižala pot. Šest lovcev se je odpravilo, da izvrši smrtno kazen nad nič krivo medvedko in njenimi mladiči, če ti še niso stari eno leto. Tudi to je civilizirana in kulturna Slovenija, ki pobija celo medvedje družine z otroki. Ali ni to nič drugega kot maščevanje za »napad« na že omenjeno žensko? Umor medvedke, ki je v bistvu samo branila svoja otroka! To je pač Slovenija! Civilizirana in kulturna demokratična pravna država! Država, katere vrednota ni življenje, temveč smrt. Še ljudi ne, kaj šele živali ali rastlini!

V cerkvah v Šrilanki umirali katoliki in ne kristjani

V bombnih napadih v Šrilanki 21. aprila 2019 je umrlo več kot 300 ljudi, več kot 500 pa je bilo ranjenih. V tej otoški državi so v nedeljo skoraj hkrati med velikonočno mašo odjeknile tri eksplozije v katoliških cerkvah v Kolombu, Negombu blizu prestolnice in Batticaloi na vzhodu otoške države. Bombni napadi pa so bili tudi v hotelih. Odgovornost za napade je prevzela Islamska država. “Želim izraziti svojo bližino krščanskim skupnostim, ki so bile prizadete, ko so bile zbrane v molitvi, in vsem žrtvam tako krutega nasilja,” je dejal papež. Dodal je, da moli za vse ranjene in tiste, ki trpijo zaradi teh napadov.[1]

Iz besed papež bi bilo razbrati, da so v bombnih napadih umirali kristjani. Ali to drži? Ali se kristjani zbirajo v katoliških cerkvah in tam molijo? Vsekakor ne. V katoliških cerkvah se k molitvi in drugim verskim obredem zbirajo katoliki in ne kristjani. Ti namreč sledijo Kristusu, ki je glede molitev dejal: »In kadar molite, ne bodite kakor hinavci. Ti namreč radi molijo stoje po shodnicah in vogalih glavnih ulic, da se pokažejo ljudem. (…) Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in môli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.« (Mt 6, 5–7) Ali je javna molitev v katoliški cerkvi v skladu z Jezusovim učenjem glede molitve? Tisti, ki sledijo Jezusu, torej ne molijo v cerkvah, temveč v svoji sobi. Zato je jasno, da se v cerkvah ne zbirajo kristjani, temveč katoliki, protestanti …»Bog, ki je ustvaril vesolje in vse, kar je v njem, on, ki je neba in zemlje gospodar, ne domuje v svetiščih, ki jih je zgradila človeška roka,« tudi piše v bibliji (Apd 17,24). Boga torej ni v katoliških cerkvah in jasno je, da se kristjani tudi iz tega razloga ne zbirajo v cerkvah. Poleg tega pa kristjani nimajo nobenih obredov, ki se izvajajo v cerkvah, saj jih tudi Jezus ni prakticiral, niti ni naročil svojim učencem, naj jih izvajajo.

Zanimivo je, da so nekateri žrtve napadov označili kot »častilce velike noči«. Po pisanju katoliškega portala Domovina sta tako žrtve označila bivši ameriški predsednik Barack Obama in nekdanja prva dama ZDA Hillary Clinton.[2] Vsekakor je ta oznaka mnogo bližja dejstvom, kot pa besede tistih, ki menijo, da so v bombnih napadih umirali kristjani.

Večina ne dojema razlike med kristjani in katoliki. Zanje so katoliki, pravoslavni, protestanti in drugi, ki izhajajo iz biblije, kristjani. Toda kristjani so samo tisti, ki v besedah in dejanjih sledijo Jezusu in ne tisti, ki sami sebe imenujejo kristjani. Ti so lahko katoliki, če sledijo papežu ali pa se imenujejo kako drugače, če ne pripadajo katoliški cerkvi. Jezus je rekel: »Po njihovih sadovih jih boste spoznali.« (Mt 7,16). Jezus je v svojem Govoru na gori dejal še: »Zato je vsak, ki posluša te moje besede in jih uresničuje, podoben preudarnemu možu, ki je zidal svojo hišo na skalo. Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi ter se zagnali v to hišo, in vendar ni padla, ker je imela temelje na skali. Kdor pa te moje besede posluša in jih ne uresničuje, je podoben nespametnemu možu, ki je zidal hišo na pesku. Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi; zagnali so se v to hišo in padla je in njen padec je bil velik.« (Mt 7,24-27) Katoliške cerkve so zgrajene na pesku in njihov padec je velik. Bombe in druga nasilna sredstva so pač samo posledica gradnje na pesku, torej na papeževem nauku in ne na nauku Jezusa iz Nazareta. Bistveno je življenje po Jezusovem nauku in ne samo govorjenje o tem ali pa celo uporaba Jezusovega imena za prikrivanje in opravičevanje svojih zločinov.

Kakšne so še razlike med kristjani in katoliki? Kristjani so pacifisti, saj spoštujejo zapoved Ne ubijaj, katoliki podpirajo ubijanje ljudi in živali, kristjani so vegani, saj zapoved Ne ubijaj velja tudi v odnosu do živali, katoliki uživajo meso in podpirajo živinorejo ter lov, kristjani spoštujejo versko svobodo, katoliki so proti njej, kristjani so za pravice, katoliki mnogim pravicam nasprotujejo, kristjani upoštevajo reinkarnacijo, katoliki so proti njej, kristjani nimajo članstva v svoji skupnosti, katoliki so člani cerkve. Razlik je seveda še več.

_____________________________________________

1. https://www.rtvslo.si/svet/evropa/papez-v-tradicionalnem-blagoslovu-dejal-da-moli-za-zrtve-napadov-v-srilanki/486071 (2.5.2019). ↑
2. https://www.domovina.je/zakaj-je-politicno-korektno-da-se-zrtev-teroristicnih-napadov-ne-poimenuje-s-kristjani-temvec-castilci-velike-noci/ (2.5.2019). 

Dvolični papež?

Konec marca 2019 se je papež Frančišek mudil v Maroku. V okviru svojega obiska je govoril o različnih stvareh, med drugim je omenjal migrante, krivoverstvo, versko svobodo ter širjenje cerkve.

V zvezi z migranti je dejal, da so ti v središču srca cerkve. Če je to res, zakaj potem v Vatikanu, ki je v bistvu središče cerkvenega srca, ni nobenega migranta? Zakaj ni papež v prostore svetega sedeža naselil migrantov, saj je tam veliko praznega prostora, če so ti res v središču srca cerkve? Očitno so eno besede, drugo pa dejanja!

Svoboda vesti in verska svoboda – ki se ne omejuje samo na svobodo bogočastja, ampak mora vsakemu omogočati, da živi v skladu z lastnim verskim prepričanjem –, sta neločljivo povezani s človeškim dostojanstvom, je dejal papež. Kako je s tem v katoliški cerkvi? Kje je verska svoboda, če cerkev krsti dojenčke, ki tako brez svojega soglasja postanejo člani cerkve? Prisilno postanejo »last« cerkve, saj ta trdi, da krščenec ne pripada več sam sebi, temveč tistemu, ki je umrl za ljudi – tega pa zastopa cerkev. Kje je verska svoboda, če prisilno včlanjena oseba sploh ne more izstopiti, saj cerkev celovitih izstopov ne pozna. Kje je tu verska svoboda, če cerkev katoliškim staršem grozi z izobčenjem, če ne bodo dali novorojenčka čim prej krstiti? Kaj ima takšen katoliški nauk skupnega z dostojanstvom človeka? Papeževe besede so eno, njegova dejanja pa drugo! Kaj pa je potem bistvo papeževih besed o verski svobodi? Papež priznava versko svobodo samo nekatolikom za prestop v katolištvo, ne priznava pa te svobode katolikom za izstop ali za prestop v drugo versko skupnost. Podpiranje verske svobode je torej samo cerkveno interesno sredstvo za povečanje njene moči in bogastva ter ne vrednota sama po sebi. Je pa tudi podlaga za prozelitizem, o njem je papež govoril, ko je rekel, da se cerkev ne širi s prozelitizmom, ampak s privlačnostjo. Ali novorojenčki postanejo katoliki zaradi cerkvene privlačnosti ali zaradi prisile oz. cerkvenih groženj katoliškim staršem? Praktično celotno cerkveno članstvo je »nastalo« s krstom dojenčkov. Kje je tu cerkvena privlačnost? Dejstvo je, da papež priznava versko svobodo samo zaradi spreobračanja nekatolikov v katolike! Da je cerkev številčnejša! Ali ne gre za dvoličnost? Ali ni papež mojster zavajanja?

Če bi bila cerkev res privlačna, zakaj potem potrebuje krste dojenčkov? Ali ne bi potem odrasli “drli” vanjo in se svobodno pustili krstiti! Pa tega ni, saj so krsti odraslih v cerkev redki. Ali je lahko privlačna organizacija, za katero je papež Pij XI. leta 1930 dejal: Če že obstaja totalitaren režim – totalitaren v praksi in teoriji – je to režim Cerkve, saj Cerkvi človek pripada na totalen način? Ali je lahko privlačna organizacija, za katero je papež Pij XII. rekel: Pripadamo militantni cerkvi … Ali je lahko privlačna organizacija, za katero je zgodovinar Karlheinz Deschner dejal, da na svetu ni organizacije, ki bi bila v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20-tem stoletju tako obremenjena z zločini, kot rimsko-katoliška cerkev? Seveda je lahko, toda za koga? Predvsem za zločince?! Kajti zločine lahko delajo samo zločinci. In zločinov je katoliška cerkev zelo, zelo polna, kot to navaja zgodovinar Deschner.

Papež je tudi dejal, da je katoliška cerkev smrtno kazen za krivoverce iz katekizma umaknila že pred 300 leti. Papež uči biblijske besede: Kdor daruje bogovom, razen GOSPODU samemu, bodi iztrebljen! (2 Mz 22,19) Del cerkvenega nauka sta tudi naslednji trditvi: Kdor ne sprejme celotnega cerkvenega izročila, bodisi napisanega bodisi nenapisanega in kdor svetopisemskih knjig v celoti z vsemi njihovimi deli, kakor jih je navedel tridentski cerkveni zbor, ne sprejme za svete in kanonične ali taji, da bi bile navdihnjene, bodi izobčen (Iz knjige Vera cerkve). Krivoverci so torej po besedah cerkvenega boga zapisani smrti, saj iztrebljenje oz. izobčenje pomeni smrt. V cerkvenem nauku torej še vedno obstaja smrtna kazen za krivoverce. Ali je mogoče verjeti osebi, ki je na čelu organizacije, ki že ves čas sistematično bolj ali manj podpira in prikriva pedofilijo? Še posebej, ker je tudi sama osebno vpletena v prikrivanje pedofilije? Ali je sploh mogoče v principu zaupati tistemu in tistim, za katere je nekdanji jezuit grof Hoensbroch dejal: Papeži so bili stoletja na vrhu morilskega in krvavega sistema, ki je poklal več ljudi, povzročil več kulturnih in socialnih pustošenj kot katerakoli vojna, kot katerakoli epidemija, v imenu Boga in v imenu Jezusa Kristusa. Pa še  lord Acton, katoliški zgodovinar: Papeži niso bili samo morilci velikega stila, temveč so umor naredili tudi za pravno načelo krščanske cerkve in pogoj za odrešitev.

Ali se je duhovnik Strehovec na sodišču lagal?

Tožilstvo je odstopilo od obtožbe zoper duhovnika Strehovca zaradi suma storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Razlog odstopa je po navedbah tožilstvo to, da ni bilo mogoče ugotoviti, kdo je avtor članka, ki je bil objavljen na spletni strani 24kul.si in je po mnenju tožilstva spodbujal sovraštvo. Sodišče tako do vsebinske presoje članka sploh ni prišlo, saj ni bilo jasno, kdo je članek napisal in koga tako preganjati. Pod sporni članek je bil podpisan Tine Belin, za katerega pa je duhovnik Strehovec dejal, da gre za psevdonim osebe, katere imena pa ni hotel razkriti.

Po katoliškem nauku so katoliki dolžni govori resnico. »Resnica vas bo osvobodila«, piše v bibliji, ki jo Tadej Strehovec vsaj po uradni dolžnosti mora dobro poznati. Zato bi moral na sodišču govoriti resnico, ne glede na to, da mu državni pravni red omogoča, da lahko kot obdolženec molči ali se celo laže. Torej, glede na svojo vero bi moral povedati, še posebej, ker je duhovnik, kdo je Tine Belin. Torej: ali je to on sam ali kdo drug, pri čemer bi v tem primeru moral povedati pravo ime Tineta Belina. Seveda tudi za pravega avtorja, ki se skriva pod Tinetom Belinom velja enako: ker je po katoliškem nauku dolžan govoriti resnico, se ne sme skrivati za psevdonimom. Ni namreč dvomiti, da se pod psevdonimom skriva katolik, nekatolik namreč ne bi mogel objavljati na spletni strani duhovnika. Če bi oba torej delovala po katoliškem nauku, bi lahko sodišče vsebinsko odločilo, ali pomeni sporni tekst spodbujanje sovraštva ali ne. Zato je vprašanje, ali je »jamranje« duhovnika Strehovca, da obžaluje, da je tožilstvo umaknilo predlog in da je pričakoval vsebinsko razsodbo, iskreno ali pa navaden piar in nič drugega. Kajti on je bil tisti, ki je s svojim ravnanjem, in to proti katoliškemu nauku, onemogočil vsebinsko presojo spornega teksta. Mogoče pomeni njegov molk glede avtorstva tiho priznanje krivde, ki pa je noče priznati javno. »Vaš govor naj bo ›da‹, ›da‹, ›ne‹, ›ne‹; kar je več kot to, je od hudega«, je dejal Jezus.(Mt 5,37) Molk je torej od hudega, je zlo. Kaj v tem kontekstu pomeni molk duhovnika Strehovca o tem, kdo je Tine Belin? In v kontekstu Božje zapovedi Ne pričaj po krivem oz. Ne laži! Je omenjeni duhovnik ravnal v smislu zapovedi Ne pričaj po krivem ali ne? Molk v tem pogledu ni resnica, temveč laž.

Duhovnika Strehovca je podprla poleg drugih tudi Slovenska škofovska konferenca, katere generalni tajnik je. Ali so škofje s tem podprli resnico ali laž? Ali so podprli sovražni govor ali ljubezenski govor? Podprli pa so ga tudi mnogi drugi katoliki, v njegovo podporo so celo spisali peticijo, ki jo je podpisalo več kot 10.000 ljudi. Marsikdo bo rekel, da je to visoka številka in da ima duhovnik Strehovec močno podporo katolikov. Ali je to res? V Sloveniji je preko milijon katolikov in samo nekaj preko 10.000 ljudi je podpisalo peticijo. Seveda je še nekaj deset tisoč ljudi, ki ga podpirajo, pa peticije iz raznih razlogov niso podpisali. Tudi če Tadeja Strehovca podpira npr. 100.000 katolikov, je to zelo malo glede na skupno število katolikov v Sloveniji.

Duhovnik Strehovec se bori, tako pravi, proti splavu in za pravice nerojenih otrok. Če se nekdo bori za življenja nerojenih otrok, potem se bori tudi za življenja rojenih otrok in seveda odraslih, ko ti otroci odrastejo. Je proti ubijanju ljudi in tako tudi proti vojnam. Ali se duhovnik Strehovec bori proti vojnam in drugim ubijanjem ljudi? Ni videti! Zato je vprašanje, ali je njegova borba proti splavu iskrena ali pa gre za dobro premišljeno potezo, ki je samo v korist katoliške cerkve. Ta pa si z mnogimi pred splavom rešenimi otroki s krstom dojenčkov, torej nekim »nasilnim« dejanjem, na lahek način veča članstvo in se nato hvali, koliko članov ima. In te pred splavom rešene otroke kasneje mirne duše žrtvuje v svojih »pravičnih vojnah«. Borba proti splavu ni torej borba za življenje otrok, temveč način za večanje cerkvenega vpliva in bogastva.

P. Strehovec je v svojem intervjuju, ki ga je dal Dnevniku takoj po zaključku sojenja, omenjal tudi molitev pred ginekološko kliniko. Tam pa se zbirajo, ne samo v Ljubljani, temveč tudi drugod po svetu, verniki in molijo za konec opravljanja splavov. Kaj o molitvi pravi Jezus: »In kadar molite, ne bodite kakor hinavci. Ti namreč radi molijo stoje po shodnicah in vogalih glavnih ulic, da se pokažejo ljudem. Resnično, povem vam: Dobili so svoje plačilo. Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in môli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil. (Mt 6, 5-7) Ali je javna molitev pred porodnišnico v skladu z Jezusovim učenjem glede molitve? Jasno je, da ne. Ali ne gre pri molitvi pred porodnišnico glede na Jezusove besede za hinavščino katoliških vernikov? Ali ni potem javna molitev proti splavu samo zato, da se cerkev pokaže ljudem, torej piar za izboljšanje javne podobe cerkve? »Z molitvijo pred kliniko po naši ljubezni prihaja Gospod na sam kraj žalosti in bolečine,« piše na spletni strani Pobude za 40 dni za življenje, ki promovira molitev proti splavu pred porodnišnicami. Jezus je jasno označil, kateri gospod prihaja na kraj žalosti in bolečine. To zagotovi ni Bog Stvarnik, temveč tisti bog, ki spodbuja javne molitve, torej molitve, da se molilci prikažejo ljudem.

Zgornja primera jasno kažeta, kako velik je razkorak med tem, kaj kler govori in kaj dela. Za sabo pa vleče naivne vernike. Če slepec vodi slepca, oba padeta v jamo.

Po koncu postopka je dr. Strehovec razglasil zmago svobode govora. Ali ima on svobodo govora, če je podrejen škofu in papežu ter mora zato plesati tako, kot igrata njegova nadrejena? Katoliki po cerkvenem nauku namreč nimajo svobode, saj so jo oddali cerkvi, saj v Katekizmu katoliške cerkve (št. 1269 in 1270) piše: »Ko je krščenec postal ud Cerkve, ne pripada več sam sebi, temveč tistemu, ki je umrl in vstal za nas. Od tedaj naprej je poklican k temu, da se podreja drugim, da jim služi v občestvu Cerkve, da je cerkvenim predstojnikom poslušen ter jih uboga in da jih upošteva s spoštovanjem in ljubeznijo.« In še: »Tisti, ki so s krstom prerojeni v božje otroke, so dolžni pred ljudmi izpovedovati vero, ki so jo po Cerkvi prejeli od Boga, in se udeleževati apostolske ter misijonske dejavnosti božjega ljudstva.«

Papež za nadaljevanje cerkvene pedofilije?

Pred kratkim se je končalo zasedanje o zaščiti mladoletnih v cerkvi. Papež je v sklepnem nagovoru obsodil pedofilske zločine, še posebej v cerkvi, pri čemer meni, da se večina spolnih zlorab dogaja v domačem okolju. Zakaj papež omenja pedofilijo v domačem okolju, če je bilo bistvo zasedanja pedofilija v cerkvi? Ali je hotel preusmeriti pozornost iz kleriške pedofilije v necerkveno pedofilijo ter tako minimizirati in relativizirati pedofilijo v lastnih vrstah? Sicer pa: Koliko katolikov na Zahodu je med pedofili v družinah? Verjetno večina, saj je katoliška cerkev tam v večini. Na Zahodu tako prevladuje, vsaj statistično, katoliška pedofilija, torej pedofilija klerikov in laikov. Ali se ni papež ustrelil v koleno? Jezus: »Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? … Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš razločno videl odstraniti iver iz očesa svojega brata. (Mt 7,3-5) Ali papež ne pozna teh Jezusovih besed?

Papež je še dejal, da postane duhovnik, ki je bil od Boga izbran, da vodi duše k zveličanju, satanovo orodje, če se pusti podjarmiti svoji krhkosti ali bolezni. Če bi bil duhovnik res od Boga izbran, bi to pomenilo, da je Bog izbral nekoga, za katerega ve, da bo spolno zlorabljal otroke. Kajti Bog že vnaprej ve, kako bo nekdo ravnal v prihodnje, torej ve tudi, ali bo spolno zlorabljal otroke. Bog bi bil tako soodgovoren za kleriško pedofilijo, saj bi se z njo strinjal z izborom ljudi za duhovnike. Seveda temu ni tako. Mogoče je duhovnik že ves čas satanovo orodje, še posebej ob upoštevanju njegovih drugih Bogu stalnih nasprotovanj (zagovarjanje mučenja in ubijanja ljudi in živali ter vojn, nasprotovanje človekovim pravicam …). »Ponižno in pogumno moramo priznati, da smo pred skrivnostjo zla, ki se je zneslo nad najslabotnejšimi …,« je dejal papež, ki je sebe označil za grešnika. Ali ni grešnik »sin« zla? Ali ni grešnik poleg pedofila tudi tisti, ki je njegovo pedofilijo tako ali drugače prikrival? In je tako »sin« satana, saj se Božja zapoved glasi Ne laži! Ali ni tudi papež vpleten v konkretne primere pedofilije (npr. bivši kardinal McCarrick in čilski škof Barroso)? Ali bi tudi Jezus ravnal tako, kot je ravnal papež?

Katoliška cerkev veliko govori o tem, kako bo zatrla pedofilijo v lastnih vrstah, kako ne bo več prikrivala pedofilskih zločinov, kako mora za te zločine veljati ničelna toleranca, kako morajo cerkveni pedofilski zločinci odgovarjati … V ta namen je sprejela razne smernice in ustanovila komisije za zaščito otrok, papež in škofje se opravičujejo žrtvam … Komisije zasedajo, papež piše pisma in pridiga proti pedofiliji ter govori o tem, da pedofilom ni mesta v cerkvi. Kakšen je rezultat vseh teh cerkvenih aktivnosti? Ali se je kaj spremenilo na bolje v smislu zaščite otrok pred pedofili? Ni videti! Če se je, pa se je to zgodilo samo zaradi pritiska javnosti in ne iskrenega spoznanja cerkve o zločinskosti pedofilije. Zato so tudi besede papeža, ko je na ob koncu zasedanja dejal, da se bo cerkev z namenom narediti konec nasilju nad otroki, osredotočila na naslednje razsežnosti: zaščita mladih, resnično očiščenje, formacija, okrepiti in preveriti smernice škofovskih konferenc … bolj ali manj samo piar za izboljšanje cerkvene podobe v javnosti. “Medtem ko verniki po svetu vpijejo po konkretnih spremembah, je papež znova podal zgolj mlačne obljube, ki smo jih že slišali,” je bila v izjavi ostra Anne Barrett-Doyle iz ameriškega združenja žrtev spolnih zlorab bishopaccountability.org. Papeže se ni hotel srečati z žrtvami spolnih zlorab. Zakaj ne? Ali jim ni dal s tem vedeti, da so kljub vsem cerkvenim besedam o pomoči žrtvam nepomembni?

Papež je absolutni vladar cerkve, saj ima vso oblast, zoper njegovo odločitev ni pritožbe. To pomeni, da bi lahko papež sam brez nekih smernic, komisij in podobnega že zdavnaj preprečil kleriško pedofilijo oz. storilce kaznoval in zadev ne prikrival. Še posebej zaradi tega, ker ima cerkev učinkovit pregled nad delom duhovnikov in dobro pozna stanje med duhovščino in zagotovo ve, kateri kleriki so pedofili. Pa tega ne stori. Zakaj ne? Raje ustanavlja neke komisije, sprejema smernice …. Očitno vse to dela z namenom, da stvari po starem tečejo dalje – torej, da se pedofilija nadaljuje. Če bi se papežu res šlo za odpravo pedofilije, bi odpravil krst otrok. Na ta način bi se bistveno zmanjšala možnost kleriških spolnih zlorab otrok, ker bi bilo zelo malo priložnosti za tesnejše stike duhovnikov z otroki! Odpadle bi razne komisije, smernice in druga cerkvena navlaka glede pedofilije. Pa seveda verouk, birma, obhajilo in drugi cerkveni dogodki v zvezi z otroki. Otroci bi bili v glavnem rešeni. Ali ni to cilj cerkve? Mogoče samo navidezni!

Papež Frančišek govori o miru, podpira pa vojsko in vojno

Papež Frančišek je decembra 2018 izdal poslanico v zvezi z 52. svetovnim dnevom miru. V njej na veliko razpreda o miru in poziva mednarodno skupnost, naj si prizadeva za svet brez vojn.

»Prinašanje miru je osrednja naloga Kristusovih učencev,« pravi papež. Torej tudi njegova, če se smatra za Kristusovega učenca, kar bi bilo glede na njegove siceršnje besede za pričakovati. Jezus je bil absolutni pacifist in takšen bi torej moral biti tudi papež. Zakaj potem papež podpira »pravične vojne«, kot to izhaja iz cerkvenega katekizma. Ali je vojna sploh lahko pravična? Ali je ubijanje in uničevanje v vojni del pravičnosti? Zakaj je papež podprl vojaški napad na islamsko državo, če je za mir? Ali je vojaški napad in v okviru njega ubijanje ljudi in uničevanje narave del miru? To bi bil absurd. Če nekdo podpre ubijanje, istočasno pa uči Božjo zapoved Ne ubijaj!, ali sledi Jezusu in je njegov učenec? To še posebej, ker papež v poslanici trdi, da je mir utemeljen na spoštovanju vsake osebe, kakršna koli je njegova zgodovina. Kakšno spoštovanje pa imajo osebe, ki so bile ubite od strani papeža podprtega napada na ljudi v islamski državi? In med njimi mnogi otroci in drugi civilisti. Papež se je strinjal z nasilno smrtjo tisoče in tisoče ljudi, za katere sicer pravi, da jim pripada spoštovanje! Absurdno! Mogoče pa je imel v mislih spoštovanje po smrti? In kakšno spoštovanje priznava papež gejem, prešuštnikom …, ki jim je namenil smrt, kot to izhaja iz cerkvene biblije. V njej je namreč na desetine smrtnih obsodb tistih, ki kršijo določena cerkvena moralna pravila. Ali je poboj teh ljudi del miru? Še posebej, ker je po papeževih besedah biblija božja beseda in v celoti velja še danes, kar pomeni, da jo je treba izvrševati.

Papež tudi pravi, da je mir »podoben upanju, o katerem govori pesnik Charles Péguy. Je kakor nežen cvet, ki si prizadeva, da bi se razcvetel sredi skalovja nasilja.« Ob tem se postavi vprašanje, ali ni mir utemeljen na izpolnjevanju 10 Božjih zapovedi? Ali ne vodijo v mir zapovedi, kot so Ne ubijaj!, Ne kradi!, Ne laži! …? Ali ne izhaja iz te papeževe primerjave mogoče celo želja, da miru sploh ne bi bilo? Na to kaže tudi to, da je cerkveni nauk že ves čas bolj ali manj usmerjen v nasilje do drugače verujočih in mislečih, kar seveda ni mir, temveč podlaga za nasilje in celo vojne. Zgodovina je polna s strani cerkve povzročenih potokov krvi nasilno pobitih ljudi. Mir ni upanje, kakor ga označuje papež, temveč konkretno delovanje na podlagi 10 Božjih zapovedi.

Papež še meni, da je mir sad »velikega političnega projekta, utemeljenega na medsebojni odgovornosti in na soodvisnosti človeških bitij.« Če je tako, potem miru ne morejo prinesti »navadni« ljudje, temveč samo politiki v okviru velikega političnega projekta. Čeprav bi vsi »navadni« ljudje z izpolnjevanjem 10 Božjih zapovedi živeli mir, le-tega ne bi bilo, ker ne bi bil posledica velikega političnega projekta! Absurdna papeževa logika!

V poslanici papež tudi pravi, da je »nenadzorovano oboroževanje v nasprotju z moralo in s prizadevanjem za resnično slogo«. Ali je potem nadzorovano oboroževanje v skladu z moralo in prizadevanjem za resnično slogo? Oboroževanje, ki v miru krade ljudem sredstva za življenje, v vojni pa jih ubija in uničuje, je očitno v skladu s cerkveno moralo. Seveda pa ni v skladu z visokimi moralno-etičnimi principi 10 Božjih zapovedi in Jezusovega Govora na gori, katerih izpolnjevanje vodi v mir oz. so del mir. Jasno je, da kakršno koli oboroževanje ni del miru. Ali je obstoj vojsk, kar je posledica oboroževanja in kar očitno zagovarja papež, del miru? Če bi bilo, bi bil to absurd!

Če bi se papežu res šlo za mir, ne bi samo govoril o miru, temveč bi mir živel. Torej bi izpolnjeval 10 Božjih zapovedi. Kot vrhovni vladar katoliške cerkve ne bi samo na splošno pozival k miru, temveč bi katolikom ukazal, da živijo mir in jim npr. prepovedal sodelovanje v vojnah in drugih nasilnih dejanjih. Še posebej bi vse to zahteval od katoliških politikov, ki jih je na svetu zelo veliko in imajo v rokah mogočno politično moč. Če katoliki, vključno s politiki, ne bi sledili njegovim ukazom, bi jih kaznoval (tudi s cerkvenim večnim peklom), saj to po cerkvenem pravu lahko stori. Seveda pa bi papež moral biti v vsem tem vzgled, saj uči zlato pravilo. To pa se glasi, da kar pričakuješ od drugih, stori ti prvi. Kaj je pravi obraz papeža, če tistega, na kar poziva druge, ne stori sam? Mir ali nemir oz. vojna? In kaj so potem papeževe poslanice za mir? Resnica ali laž?

Katoliška cerkev že od leta 1968 prvi dan v novem letu obhaja kot svetovni dan miru. Papeži pozivajo k miru in molitvam za mir. Vedno več je katolikov in vedno več je njihovih molitev za mir. Toda kakšno je stanje na svetu? Vedno več je nasilja in vojn. Vedno več je molitev za mir in vedno več nemira! Zakaj? Ali mogoče molitve za mir prinašajo nemir in celo vojne? Kakšno moč ima papeževa molitev za mir, če npr. zjutraj moli za mir, popoldne pridiga o Božji zapovedi Ne ubijaj!, zvečer pa podpre vojaški napad na neko islamsko državo. Torej podpre nemir in vojno z ubijanjem ljudi in živali ter uničevanjem narave. Moli za mir, podpira pa nemir in vojno! Ali je verodostojen in zaupanja vreden? Ali lahko takšen način vodi k miru?

Ob papeževih poslanicah za mir in drugih splošnih besedah za mir in ob upoštevanju nasilnega cerkvenega nauka, ki izhaja njenega temeljnega verskega spisa, je jasno, da se papežu ne gre za mir. Papež, to seveda velja za vse papeže, ne samo za Frančiška, ne deluje za mir, temveč proti njemu. Zato so njegove poslanice in druge besede za mir samo predstava za javnost, s katero želi izboljšati podobo cerkve v javnosti. Mir je tako samo beseda v funkciji cerkvenih interesov in nič drugega. Papeža mir sploh ne zanima. Cerkev živi od takšnih ali drugačnih vojn in drugega nasilja. Mir bi pomenil njen konec. To pa ne bi bilo v interesu cerkvenega boga – boga podzemlja. Zato ta dela vse, kar je mogoče, da na zemlji ni miru – še celo besedo mir uporabi za ta namen.