V cerkvah v Šrilanki umirali katoliki in ne kristjani

V bombnih napadih v Šrilanki 21. aprila 2019 je umrlo več kot 300 ljudi, več kot 500 pa je bilo ranjenih. V tej otoški državi so v nedeljo skoraj hkrati med velikonočno mašo odjeknile tri eksplozije v katoliških cerkvah v Kolombu, Negombu blizu prestolnice in Batticaloi na vzhodu otoške države. Bombni napadi pa so bili tudi v hotelih. Odgovornost za napade je prevzela Islamska država. “Želim izraziti svojo bližino krščanskim skupnostim, ki so bile prizadete, ko so bile zbrane v molitvi, in vsem žrtvam tako krutega nasilja,” je dejal papež. Dodal je, da moli za vse ranjene in tiste, ki trpijo zaradi teh napadov.[1]

Iz besed papež bi bilo razbrati, da so v bombnih napadih umirali kristjani. Ali to drži? Ali se kristjani zbirajo v katoliških cerkvah in tam molijo? Vsekakor ne. V katoliških cerkvah se k molitvi in drugim verskim obredem zbirajo katoliki in ne kristjani. Ti namreč sledijo Kristusu, ki je glede molitev dejal: »In kadar molite, ne bodite kakor hinavci. Ti namreč radi molijo stoje po shodnicah in vogalih glavnih ulic, da se pokažejo ljudem. (…) Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in môli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.« (Mt 6, 5–7) Ali je javna molitev v katoliški cerkvi v skladu z Jezusovim učenjem glede molitve? Tisti, ki sledijo Jezusu, torej ne molijo v cerkvah, temveč v svoji sobi. Zato je jasno, da se v cerkvah ne zbirajo kristjani, temveč katoliki, protestanti …»Bog, ki je ustvaril vesolje in vse, kar je v njem, on, ki je neba in zemlje gospodar, ne domuje v svetiščih, ki jih je zgradila človeška roka,« tudi piše v bibliji (Apd 17,24). Boga torej ni v katoliških cerkvah in jasno je, da se kristjani tudi iz tega razloga ne zbirajo v cerkvah. Poleg tega pa kristjani nimajo nobenih obredov, ki se izvajajo v cerkvah, saj jih tudi Jezus ni prakticiral, niti ni naročil svojim učencem, naj jih izvajajo.

Zanimivo je, da so nekateri žrtve napadov označili kot »častilce velike noči«. Po pisanju katoliškega portala Domovina sta tako žrtve označila bivši ameriški predsednik Barack Obama in nekdanja prva dama ZDA Hillary Clinton.[2] Vsekakor je ta oznaka mnogo bližja dejstvom, kot pa besede tistih, ki menijo, da so v bombnih napadih umirali kristjani.

Večina ne dojema razlike med kristjani in katoliki. Zanje so katoliki, pravoslavni, protestanti in drugi, ki izhajajo iz biblije, kristjani. Toda kristjani so samo tisti, ki v besedah in dejanjih sledijo Jezusu in ne tisti, ki sami sebe imenujejo kristjani. Ti so lahko katoliki, če sledijo papežu ali pa se imenujejo kako drugače, če ne pripadajo katoliški cerkvi. Jezus je rekel: »Po njihovih sadovih jih boste spoznali.« (Mt 7,16). Jezus je v svojem Govoru na gori dejal še: »Zato je vsak, ki posluša te moje besede in jih uresničuje, podoben preudarnemu možu, ki je zidal svojo hišo na skalo. Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi ter se zagnali v to hišo, in vendar ni padla, ker je imela temelje na skali. Kdor pa te moje besede posluša in jih ne uresničuje, je podoben nespametnemu možu, ki je zidal hišo na pesku. Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi; zagnali so se v to hišo in padla je in njen padec je bil velik.« (Mt 7,24-27) Katoliške cerkve so zgrajene na pesku in njihov padec je velik. Bombe in druga nasilna sredstva so pač samo posledica gradnje na pesku, torej na papeževem nauku in ne na nauku Jezusa iz Nazareta. Bistveno je življenje po Jezusovem nauku in ne samo govorjenje o tem ali pa celo uporaba Jezusovega imena za prikrivanje in opravičevanje svojih zločinov.

Kakšne so še razlike med kristjani in katoliki? Kristjani so pacifisti, saj spoštujejo zapoved Ne ubijaj, katoliki podpirajo ubijanje ljudi in živali, kristjani so vegani, saj zapoved Ne ubijaj velja tudi v odnosu do živali, katoliki uživajo meso in podpirajo živinorejo ter lov, kristjani spoštujejo versko svobodo, katoliki so proti njej, kristjani so za pravice, katoliki mnogim pravicam nasprotujejo, kristjani upoštevajo reinkarnacijo, katoliki so proti njej, kristjani nimajo članstva v svoji skupnosti, katoliki so člani cerkve. Razlik je seveda še več.

_____________________________________________

1. https://www.rtvslo.si/svet/evropa/papez-v-tradicionalnem-blagoslovu-dejal-da-moli-za-zrtve-napadov-v-srilanki/486071 (2.5.2019). ↑
2. https://www.domovina.je/zakaj-je-politicno-korektno-da-se-zrtev-teroristicnih-napadov-ne-poimenuje-s-kristjani-temvec-castilci-velike-noci/ (2.5.2019). 

Dvolični papež?

Konec marca 2019 se je papež Frančišek mudil v Maroku. V okviru svojega obiska je govoril o različnih stvareh, med drugim je omenjal migrante, krivoverstvo, versko svobodo ter širjenje cerkve.

V zvezi z migranti je dejal, da so ti v središču srca cerkve. Če je to res, zakaj potem v Vatikanu, ki je v bistvu središče cerkvenega srca, ni nobenega migranta? Zakaj ni papež v prostore svetega sedeža naselil migrantov, saj je tam veliko praznega prostora, če so ti res v središču srca cerkve? Očitno so eno besede, drugo pa dejanja!

Svoboda vesti in verska svoboda – ki se ne omejuje samo na svobodo bogočastja, ampak mora vsakemu omogočati, da živi v skladu z lastnim verskim prepričanjem –, sta neločljivo povezani s človeškim dostojanstvom, je dejal papež. Kako je s tem v katoliški cerkvi? Kje je verska svoboda, če cerkev krsti dojenčke, ki tako brez svojega soglasja postanejo člani cerkve? Prisilno postanejo »last« cerkve, saj ta trdi, da krščenec ne pripada več sam sebi, temveč tistemu, ki je umrl za ljudi – tega pa zastopa cerkev. Kje je verska svoboda, če prisilno včlanjena oseba sploh ne more izstopiti, saj cerkev celovitih izstopov ne pozna. Kje je tu verska svoboda, če cerkev katoliškim staršem grozi z izobčenjem, če ne bodo dali novorojenčka čim prej krstiti? Kaj ima takšen katoliški nauk skupnega z dostojanstvom človeka? Papeževe besede so eno, njegova dejanja pa drugo! Kaj pa je potem bistvo papeževih besed o verski svobodi? Papež priznava versko svobodo samo nekatolikom za prestop v katolištvo, ne priznava pa te svobode katolikom za izstop ali za prestop v drugo versko skupnost. Podpiranje verske svobode je torej samo cerkveno interesno sredstvo za povečanje njene moči in bogastva ter ne vrednota sama po sebi. Je pa tudi podlaga za prozelitizem, o njem je papež govoril, ko je rekel, da se cerkev ne širi s prozelitizmom, ampak s privlačnostjo. Ali novorojenčki postanejo katoliki zaradi cerkvene privlačnosti ali zaradi prisile oz. cerkvenih groženj katoliškim staršem? Praktično celotno cerkveno članstvo je »nastalo« s krstom dojenčkov. Kje je tu cerkvena privlačnost? Dejstvo je, da papež priznava versko svobodo samo zaradi spreobračanja nekatolikov v katolike! Da je cerkev številčnejša! Ali ne gre za dvoličnost? Ali ni papež mojster zavajanja?

Če bi bila cerkev res privlačna, zakaj potem potrebuje krste dojenčkov? Ali ne bi potem odrasli “drli” vanjo in se svobodno pustili krstiti! Pa tega ni, saj so krsti odraslih v cerkev redki. Ali je lahko privlačna organizacija, za katero je papež Pij XI. leta 1930 dejal: Če že obstaja totalitaren režim – totalitaren v praksi in teoriji – je to režim Cerkve, saj Cerkvi človek pripada na totalen način? Ali je lahko privlačna organizacija, za katero je papež Pij XII. rekel: Pripadamo militantni cerkvi … Ali je lahko privlačna organizacija, za katero je zgodovinar Karlheinz Deschner dejal, da na svetu ni organizacije, ki bi bila v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20-tem stoletju tako obremenjena z zločini, kot rimsko-katoliška cerkev? Seveda je lahko, toda za koga? Predvsem za zločince?! Kajti zločine lahko delajo samo zločinci. In zločinov je katoliška cerkev zelo, zelo polna, kot to navaja zgodovinar Deschner.

Papež je tudi dejal, da je katoliška cerkev smrtno kazen za krivoverce iz katekizma umaknila že pred 300 leti. Papež uči biblijske besede: Kdor daruje bogovom, razen GOSPODU samemu, bodi iztrebljen! (2 Mz 22,19) Del cerkvenega nauka sta tudi naslednji trditvi: Kdor ne sprejme celotnega cerkvenega izročila, bodisi napisanega bodisi nenapisanega in kdor svetopisemskih knjig v celoti z vsemi njihovimi deli, kakor jih je navedel tridentski cerkveni zbor, ne sprejme za svete in kanonične ali taji, da bi bile navdihnjene, bodi izobčen (Iz knjige Vera cerkve). Krivoverci so torej po besedah cerkvenega boga zapisani smrti, saj iztrebljenje oz. izobčenje pomeni smrt. V cerkvenem nauku torej še vedno obstaja smrtna kazen za krivoverce. Ali je mogoče verjeti osebi, ki je na čelu organizacije, ki že ves čas sistematično bolj ali manj podpira in prikriva pedofilijo? Še posebej, ker je tudi sama osebno vpletena v prikrivanje pedofilije? Ali je sploh mogoče v principu zaupati tistemu in tistim, za katere je nekdanji jezuit grof Hoensbroch dejal: Papeži so bili stoletja na vrhu morilskega in krvavega sistema, ki je poklal več ljudi, povzročil več kulturnih in socialnih pustošenj kot katerakoli vojna, kot katerakoli epidemija, v imenu Boga in v imenu Jezusa Kristusa. Pa še  lord Acton, katoliški zgodovinar: Papeži niso bili samo morilci velikega stila, temveč so umor naredili tudi za pravno načelo krščanske cerkve in pogoj za odrešitev.