Se vlada zopet prilizuje katoliški cerkvi?

Slovenska vlada je sprejela sklep o ustanovitvi in imenovanju vladnega sveta za odprta vprašanja s katoliško cerkvijo. Poleg štirih državnih uslužbencev so v njej tudi predstavniki cerkve: generalni tajnik Slovenske škofovske konference T. Strehovec in cerkveni pravniki, tudi duhovniki, A. Naglič, S. Valentan in M. Pavlič. Naloga sveta je zbiranje, evidentiranje in preučevanje odprtih vprašanj s katoliško cerkvijo na državni in mednarodni ravni, pripravil pa bo tudi predloge za rešitev glede ugotovljenih odprtih vprašanj s katoliško cerkvijo in si prizadeval za nadgrajevanje trajnega in odprtega dialoga z omenjeno cerkvijo.

Sestava vladnega sveta je zanimiva. V njem so kar štirje duhovniki in ti so predstavniki katoliške cerkve. Ali to pomeni, da je cerkev postala del vladnega sveta in s tem del države, saj je vladni svet del države? Če da, ali ni to v nasprotju z ustavnim načelom ločitve države in cerkve, kajti po tem načelu del katoliške cerkve ne more biti del države?! Zanimivo je tudi to, da ima cerkev v svetu večino, kajti večina članov je iz cerkve. Poleg vseh štirih duhovnikov je to vsaj še C. Uršič, nekdanji šef slovenskega karitasa, sedaj državni sekretar, pri čemer je še vprašanje, ali niso tudi ostali člani sveta podporniki ali vsaj ne nasprotniki cerkve. Ali ni v tem državnem »organu« prevlada cerkve nad državo zagotovljena? Ali bo v delu slovenske države vladala in odločala katoliška cerkev? In to z daljnosežnimi posledicami. Absurdno in žalostno.

Kakšna odprta vprašanja bi lahko sploh bila med državo in cerkvijo? Ali ni položaj katoliške cerkve že dolgo urejen? V mnogih primerih je ta položaj celo v nasprotju z ustavo, seveda v koristi cerkve, kar pomeni, da ima ta privilegije. Tako država sofinancira socialne prispevke klera, katoliške šole, vojaške in druge kurate, medije, karitas, obnovo cerkvenih nepremičnin ..., kar vse je v nasprotju z ustavo, saj (so)financiranje cerkve oz. njenih dejavnosti pomeni državno pomoč pri širjenju vere. Kajti vsa sredstva, ki jih cerkev s svojimi organizacijami dobi od države, uporabi za širjenje in obrambo svoje vere, saj je to njena osnovna naloga. Ali se ni država tako postavila na stran katoliške cerkve, čeprav mora biti po ustavi nevtralna? Poleg tega pa je cerkev po svetu in tudi v Sloveniji izjemno bogata; samo premoženje ljubljanske nadškofije je vredno več kot 100 milijonov evrov, celotne cerkve pa več 1000 milijard evrov.

Vprašanje je tudi, ali ni ustanovitev vladnega sveta v nasprotju tudi z ustavnim načelom enakopravnosti verskih skupnosti? Svet se bo namreč ukvarjal samo s katoliško cerkvijo, znano pa je, da je v Sloveniji več deset verskih skupnosti. In te je vlada očitno namenoma prezrla, kajti koristi si obeta samo od katoliške cerkve – tako kot si cerkev obeta koristi od vlade. Gre torej za povezavo iz koristoljubja in ne za dobro ljudi. Ti meni to, jaz tebi to. Država cerkvi denar, nov vatikanski sporazum ali kakšne druge privilegije, cerkev pa vladi oz. SDS ali njenim kopijam podporo na volitvah in ob drugih priložnostih.

Žalostno je, da vlada potiska Slovenijo še bolj v naročje katoliške cerkve, to je organizacije, ki je proti človekovim pravicam in demokraciji in katere nasilni nauk je bil in je še podlaga za potoke krvi. Žalostno je tudi, kako nizko je padla vlada, da se povezuje z organizacijo, ki ji ni sveto niti človekovo življenje, čeprav uči Ne ubijaj. Po drugi stani pa je zanimivo, kako nemočna je cerkev, ki za svoj obstoj vedno bolj potrebuje državo.

Vatikan poln korupcije

 Papež Frančišek je konec aprila 2021 v sklopu boja proti korupciji v Vatikanu izdal nov odlok, ki vsem uslužbencem prepoveduje sprejemanje daril, dražjih od 50 dolarjev. Papež hkrati uvaja večjo preglednost poslovanja visokih vatikanskih uradnikov in menedžerjev, kar velja tudi za kardinale. Ti morajo takoj javiti, če so se znašli v finančni preiskavi, redno pa bodo morali razkrivati svoje finančno stanje. Vodilni predstavniki Vatikana bodo morali podati izjavo, da proti njim ne poteka preiskava zaradi terorizma, pranja denarja ali davčne utaje oziroma da zaradi tega niso bili pravnomočno obsojeni in to vsaki dve leti po imenovanju. Papež vodilnemu osebju prepoveduje tudi uporabo davčnih oaz in posedovanje nepremičnin, kupljenih z nezakonito pridobljenimi sredstvi. Višji uradniki bodo morali v pisni izjavi objaviti, da nimajo deležev, niti prek tretje osebe, v podjetjih z »visokim tveganjem« za pranje denarja. Prav tako ne smejo imeti deležev v podjetjih, ki delujejo v nasprotju z družbeno doktrino katoliške cerkve.

Očitno je Vatikanu ogromno korupcije, sicer papež ne bi sprejel tako rigoroznega ukrepa. Del cerkvenega poslovanja so bile, verjetno pa so še, razne podkupnine v obliki daril, ki so jih posamezni cerkveni veljaki nosili uradnikom vatikanske kurije. Po takšnih darilih je bil znan mehiški duhovnik Marcial Maciel Degollado, ustanovitelj reda Kristusovih legionarjev, ki je bil sicer obsojen zaradi pedofilije in leta 2006 izključen iz duhovniškega stanu, saj je v Vatikan prinašal kuverte s po 5.000 in 10.000 dolarji. Te kuverte seveda ni podarjal revežem, temveč vplivnim in močnim vatikanskim uslužbencem. Ameriški škof Michael J. Bransfield je vplivnemu kleru podaril 140.000 ameriških dolarjev, še mnogo več pa je cerkvenim vplivnežem dal kardinal McCarrick in sicer kar 600.000 dolarjev. Med drugimi je papežu Janezu Pavlu II. podaril 90.000 ameriških dolarjev, papežu Benediktu pa kar 291.000 dolarjev, od tega se je samo ček iz maja 2005 glasil na znesek 250.000 dolarjev. Očitno so si vsi trije kleriki s podkupninami plačevali molk vatikanske kurije, kajti kot se je izkazalo kasneje, so bili vsi trije spolni plenilci, pri čemer so spolno zlorabljati tudi otroke. Podkupnine ne povedo vsega samo o tistih, ki jih dajejo, temveč tudi o tistih, ki jih sprejemajo. Nekaj časa lahko šelest bankovcev prikriva zločine, toda ne večno. Zla dela se prej ali slej razkrijejo in to se je zgodilo tudi v primeru omenjenih klerikov.

Koliko je v katoliški cerkvi še korupcije, ki javno še ni razkrita? Zakaj je papež ravno sedaj sprejel tako »drastične« ukrepe proti cerkveni korupciji? Mogoče zato, ker korupcijske afere prihajajo v javnost in želi na ta način prepričati vernike in drugo javnost, da se bori proti korupciji. Vprašanje pa je, ali ni to samo piar poteza papeža? Kajti, korupcija v Vatikanu ni od danes, temveč je prisotna že dalj časa. Ali ni mogoče korupcija eden izmed temeljev katoliške cerkve? Kot npr. cerkvena pedofilija, proti kateri se že nekaj časa »bori« papež!