Se vlada zopet prilizuje katoliški cerkvi?

Slovenska vlada je sprejela sklep o ustanovitvi in imenovanju vladnega sveta za odprta vprašanja s katoliško cerkvijo. Poleg štirih državnih uslužbencev so v njej tudi predstavniki cerkve: generalni tajnik Slovenske škofovske konference T. Strehovec in cerkveni pravniki, tudi duhovniki, A. Naglič, S. Valentan in M. Pavlič. Naloga sveta je zbiranje, evidentiranje in preučevanje odprtih vprašanj s katoliško cerkvijo na državni in mednarodni ravni, pripravil pa bo tudi predloge za rešitev glede ugotovljenih odprtih vprašanj s katoliško cerkvijo in si prizadeval za nadgrajevanje trajnega in odprtega dialoga z omenjeno cerkvijo.

Sestava vladnega sveta je zanimiva. V njem so kar štirje duhovniki in ti so predstavniki katoliške cerkve. Ali to pomeni, da je cerkev postala del vladnega sveta in s tem del države, saj je vladni svet del države? Če da, ali ni to v nasprotju z ustavnim načelom ločitve države in cerkve, kajti po tem načelu del katoliške cerkve ne more biti del države?! Zanimivo je tudi to, da ima cerkev v svetu večino, kajti večina članov je iz cerkve. Poleg vseh štirih duhovnikov je to vsaj še C. Uršič, nekdanji šef slovenskega karitasa, sedaj državni sekretar, pri čemer je še vprašanje, ali niso tudi ostali člani sveta podporniki ali vsaj ne nasprotniki cerkve. Ali ni v tem državnem »organu« prevlada cerkve nad državo zagotovljena? Ali bo v delu slovenske države vladala in odločala katoliška cerkev? In to z daljnosežnimi posledicami. Absurdno in žalostno.

Kakšna odprta vprašanja bi lahko sploh bila med državo in cerkvijo? Ali ni položaj katoliške cerkve že dolgo urejen? V mnogih primerih je ta položaj celo v nasprotju z ustavo, seveda v koristi cerkve, kar pomeni, da ima ta privilegije. Tako država sofinancira socialne prispevke klera, katoliške šole, vojaške in druge kurate, medije, karitas, obnovo cerkvenih nepremičnin ..., kar vse je v nasprotju z ustavo, saj (so)financiranje cerkve oz. njenih dejavnosti pomeni državno pomoč pri širjenju vere. Kajti vsa sredstva, ki jih cerkev s svojimi organizacijami dobi od države, uporabi za širjenje in obrambo svoje vere, saj je to njena osnovna naloga. Ali se ni država tako postavila na stran katoliške cerkve, čeprav mora biti po ustavi nevtralna? Poleg tega pa je cerkev po svetu in tudi v Sloveniji izjemno bogata; samo premoženje ljubljanske nadškofije je vredno več kot 100 milijonov evrov, celotne cerkve pa več 1000 milijard evrov.

Vprašanje je tudi, ali ni ustanovitev vladnega sveta v nasprotju tudi z ustavnim načelom enakopravnosti verskih skupnosti? Svet se bo namreč ukvarjal samo s katoliško cerkvijo, znano pa je, da je v Sloveniji več deset verskih skupnosti. In te je vlada očitno namenoma prezrla, kajti koristi si obeta samo od katoliške cerkve – tako kot si cerkev obeta koristi od vlade. Gre torej za povezavo iz koristoljubja in ne za dobro ljudi. Ti meni to, jaz tebi to. Država cerkvi denar, nov vatikanski sporazum ali kakšne druge privilegije, cerkev pa vladi oz. SDS ali njenim kopijam podporo na volitvah in ob drugih priložnostih.

Žalostno je, da vlada potiska Slovenijo še bolj v naročje katoliške cerkve, to je organizacije, ki je proti človekovim pravicam in demokraciji in katere nasilni nauk je bil in je še podlaga za potoke krvi. Žalostno je tudi, kako nizko je padla vlada, da se povezuje z organizacijo, ki ji ni sveto niti človekovo življenje, čeprav uči Ne ubijaj. Po drugi stani pa je zanimivo, kako nemočna je cerkev, ki za svoj obstoj vedno bolj potrebuje državo.

Katoliška cerkev kot koronski vojni dobičkar?

Epidemija virusa covid-19 je močno zarezala v življenje družbe. Država z raznimi ukrepi pomaga ljudem in gospodarstvu, da so negativne posledice čim manjše. Med tistimi, ki jim država pomaga, pa so tudi tisti, ki pomoči sploh niso potrebni. Tu je mišljen predvsem kler katoliške cerkve na Slovenskem, ki že več mesecev dobiva državno pomoč po 700 evrov na mesec. Čeprav je katoliška cerkev izjemno bogata, ne samo po svetu, temveč tudi v Sloveniji, kjer njeno celotno premoženje tangira k vrednosti milijarde evrov, država še naprej podpira nasilno cerkev, čeprav ima ta dovolj sredstev za svoje potrebe in tako za pomoč svojemu kleru, če je ta pomoči potreben. Kot že navedeno pa verski uslužbenci katoliške cerkve kljub temu dobivajo državno mesečno pomoč v višini 700 evrov. Ali ni v Sloveniji katoliška cerkev koronski vojni dobičkar? Ali ni v Sloveniji država ločena od cerkve? Zakaj jo potem financira? Prilizovanje, korupcija …

Ali je katoliška cerkev vojni koronski dobičkar npr. tudi v ZDA? Podatki so zelo zgovorni. V ZDA je katoliška cerkev dobila več kot 3 milijarde dolarjev državne pomoči zaradi epidemije covida-19 in to v obliki posojil z nizkimi obrestmi, pa čeprav ima tamkajšnja cerkev več kot 10 milijard dolarjev razpoložljivih sredstev, kot so to gotovina, kratkoročne naložbe … (v to niso vštete nepremičnine, razni skladi …). Čikaška nadškofija je dobila 77 milijonov, čeprav ima premoženje v vrednosti več milijard dolarjev ter samo gotovine in naložb v vrednosti kakšne milijarde dolarjev. Še več je dobila nadškofija Los Angeles, in sicer 80 milijonov ameriških dolarjev pomoči za plače v svojih institucijah, čeprav je imela 658 milijonov dolarjev razpoložljivih sredstev za svoje potrebe. Nadškofija Boston je imela približno 200 milijonov razpoložljivih sredstev, pa je kljub temu dobila več 10 milijonov dolarjev zvezne pomoči za svoje župnije in šole – zvezno pomoč so namreč dobivale tudi župnije in cerkvene šole in ne samo škofije kot takšne. Po prejemu pomoči so se njena razpoložljiva sredstva povečala na približno 233 milijonov dolarjev. Čeprav je cerkev dobila državno pomoč, pa je zaprla mnoge šole. Cerkev je na splošno dobila približno dvakrat več državne pomoči, kot jo je skupaj dobilo 40 največjih ameriških dobrodelnih organizacij. Ali je cerkev res potrebovala državno pomoč? Duhovnik James Connell, strokovnjak za cerkvene finance in kanonsko pravo iz nadškofije Milwaukee, meni, da cerkev ni potrebovala državne pomoči, še posebej ne, ker je moralo na tisoče manjših ameriških podjetij trajno končati s poslovanjem in zapreti vrata.

Dejstvo je, da ima katoliška cerkev v ZDA, enako je povsod po svetu, veliko privilegijev. Tako kot v Sloveniji je uspela prepričati državo, da ji je dodelila državno pomoč zaradi epidemije virusa covid-19, čeprav ima svojih sredstev dovolj in zaradi tega pomoči dejansko ni potrebovala. Pomoč pa so potrebovala mnoga manjša podjetja, pa je niso dobila ali premalo in so zaradi tega morala trajno končati z delom. Super bogati cerkvi da, mnogim manjšim, predvsem revnim, pa ne ali pa premalo.
Jasno je, da je cerkev krizo zaradi covida-19 uporabila za večanje svojega že itak izjemnega premoženja. Na žalost ji je v tem asistirala država, ki bi morala biti prva, ki bi spregledala cerkveno igro in ji odklonila pomoč, dokler ne bi sama uporabila vseh svojih sredstev. In teh ima cerkev po vsem svetu na stotine milijard. Sprega oblasti in katoliške cerkve za ljudstvo nikoli ni bila dobra, mnogokrat pa zelo nevarna, kar dokazuje preteklost. Nietzche pravi, da je cerkev največja korupcija, kar si jih je mogoče zamisliti. Kaj pa velja za državo? Enako privlači enako! Če bi bila država poštena, ali bi dodelila pomoč super bogati organizaciji?

In kaj je rekel Jezus glede bogastva? Pravi naslednje: »Laže gre namreč kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo.« (Lk 18,25) In še: »Nihče ne more služiti dvema gospodarjema: ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali pa se bo enega držal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu.« (Mt 6,24) Pa tudi: »Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer uničujeta molj in rja in kjer tatovi vlamljajo in kradejo; nabirajte pa si zaklade v nebesih, kjer jih ne uničujeta ne molj ne rja in kjer tatovi ne vlamljajo in ne kradejo.« (Mt 6,19-21) Po dejanjih jih boste spoznali, še pravi. Ali bo cerkev s svojim papežem in klerom prišla v nebesa? Ali cerkev zastopa Jezusa ali njegovega nasprotnika, to je mamona, imenovanega tudi satan oz. demon?

In še nekaj izjav v zvezi z bogastvom cerkve. Škof Hieronim je dejal: »Mi kar gorimo od pohlepa po denarju in medtem ko rohnimo proti denarju, polnimo vreče z zlatom in nič nam ni dovolj.« In še kardinal Vagnozzi:« Samo s skupnimi močmi vseh treh varnostnih služb KGB, CIA in Interpola bi morda lahko dobili vsaj približen podatek o celotnem bogastvu Vatikana in kje vse se nahaja.«

Ali ni katoliška cerkev koronski vojni dobičkar?

Ali se je duhovnik Strehovec na sodišču lagal?

Tožilstvo je odstopilo od obtožbe zoper duhovnika Strehovca zaradi suma storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Razlog odstopa je po navedbah tožilstvo to, da ni bilo mogoče ugotoviti, kdo je avtor članka, ki je bil objavljen na spletni strani 24kul.si in je po mnenju tožilstva spodbujal sovraštvo. Sodišče tako do vsebinske presoje članka sploh ni prišlo, saj ni bilo jasno, kdo je članek napisal in koga tako preganjati. Pod sporni članek je bil podpisan Tine Belin, za katerega pa je duhovnik Strehovec dejal, da gre za psevdonim osebe, katere imena pa ni hotel razkriti.

Po katoliškem nauku so katoliki dolžni govori resnico. »Resnica vas bo osvobodila«, piše v bibliji, ki jo Tadej Strehovec vsaj po uradni dolžnosti mora dobro poznati. Zato bi moral na sodišču govoriti resnico, ne glede na to, da mu državni pravni red omogoča, da lahko kot obdolženec molči ali se celo laže. Torej, glede na svojo vero bi moral povedati, še posebej, ker je duhovnik, kdo je Tine Belin. Torej: ali je to on sam ali kdo drug, pri čemer bi v tem primeru moral povedati pravo ime Tineta Belina. Seveda tudi za pravega avtorja, ki se skriva pod Tinetom Belinom velja enako: ker je po katoliškem nauku dolžan govoriti resnico, se ne sme skrivati za psevdonimom. Ni namreč dvomiti, da se pod psevdonimom skriva katolik, nekatolik namreč ne bi mogel objavljati na spletni strani duhovnika. Če bi oba torej delovala po katoliškem nauku, bi lahko sodišče vsebinsko odločilo, ali pomeni sporni tekst spodbujanje sovraštva ali ne. Zato je vprašanje, ali je »jamranje« duhovnika Strehovca, da obžaluje, da je tožilstvo umaknilo predlog in da je pričakoval vsebinsko razsodbo, iskreno ali pa navaden piar in nič drugega. Kajti on je bil tisti, ki je s svojim ravnanjem, in to proti katoliškemu nauku, onemogočil vsebinsko presojo spornega teksta. Mogoče pomeni njegov molk glede avtorstva tiho priznanje krivde, ki pa je noče priznati javno. »Vaš govor naj bo ›da‹, ›da‹, ›ne‹, ›ne‹; kar je več kot to, je od hudega«, je dejal Jezus.(Mt 5,37) Molk je torej od hudega, je zlo. Kaj v tem kontekstu pomeni molk duhovnika Strehovca o tem, kdo je Tine Belin? In v kontekstu Božje zapovedi Ne pričaj po krivem oz. Ne laži! Je omenjeni duhovnik ravnal v smislu zapovedi Ne pričaj po krivem ali ne? Molk v tem pogledu ni resnica, temveč laž.

Duhovnika Strehovca je podprla poleg drugih tudi Slovenska škofovska konferenca, katere generalni tajnik je. Ali so škofje s tem podprli resnico ali laž? Ali so podprli sovražni govor ali ljubezenski govor? Podprli pa so ga tudi mnogi drugi katoliki, v njegovo podporo so celo spisali peticijo, ki jo je podpisalo več kot 10.000 ljudi. Marsikdo bo rekel, da je to visoka številka in da ima duhovnik Strehovec močno podporo katolikov. Ali je to res? V Sloveniji je preko milijon katolikov in samo nekaj preko 10.000 ljudi je podpisalo peticijo. Seveda je še nekaj deset tisoč ljudi, ki ga podpirajo, pa peticije iz raznih razlogov niso podpisali. Tudi če Tadeja Strehovca podpira npr. 100.000 katolikov, je to zelo malo glede na skupno število katolikov v Sloveniji.

Duhovnik Strehovec se bori, tako pravi, proti splavu in za pravice nerojenih otrok. Če se nekdo bori za življenja nerojenih otrok, potem se bori tudi za življenja rojenih otrok in seveda odraslih, ko ti otroci odrastejo. Je proti ubijanju ljudi in tako tudi proti vojnam. Ali se duhovnik Strehovec bori proti vojnam in drugim ubijanjem ljudi? Ni videti! Zato je vprašanje, ali je njegova borba proti splavu iskrena ali pa gre za dobro premišljeno potezo, ki je samo v korist katoliške cerkve. Ta pa si z mnogimi pred splavom rešenimi otroki s krstom dojenčkov, torej nekim »nasilnim« dejanjem, na lahek način veča članstvo in se nato hvali, koliko članov ima. In te pred splavom rešene otroke kasneje mirne duše žrtvuje v svojih »pravičnih vojnah«. Borba proti splavu ni torej borba za življenje otrok, temveč način za večanje cerkvenega vpliva in bogastva.

P. Strehovec je v svojem intervjuju, ki ga je dal Dnevniku takoj po zaključku sojenja, omenjal tudi molitev pred ginekološko kliniko. Tam pa se zbirajo, ne samo v Ljubljani, temveč tudi drugod po svetu, verniki in molijo za konec opravljanja splavov. Kaj o molitvi pravi Jezus: »In kadar molite, ne bodite kakor hinavci. Ti namreč radi molijo stoje po shodnicah in vogalih glavnih ulic, da se pokažejo ljudem. Resnično, povem vam: Dobili so svoje plačilo. Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in môli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil. (Mt 6, 5-7) Ali je javna molitev pred porodnišnico v skladu z Jezusovim učenjem glede molitve? Jasno je, da ne. Ali ne gre pri molitvi pred porodnišnico glede na Jezusove besede za hinavščino katoliških vernikov? Ali ni potem javna molitev proti splavu samo zato, da se cerkev pokaže ljudem, torej piar za izboljšanje javne podobe cerkve? »Z molitvijo pred kliniko po naši ljubezni prihaja Gospod na sam kraj žalosti in bolečine,« piše na spletni strani Pobude za 40 dni za življenje, ki promovira molitev proti splavu pred porodnišnicami. Jezus je jasno označil, kateri gospod prihaja na kraj žalosti in bolečine. To zagotovi ni Bog Stvarnik, temveč tisti bog, ki spodbuja javne molitve, torej molitve, da se molilci prikažejo ljudem.

Zgornja primera jasno kažeta, kako velik je razkorak med tem, kaj kler govori in kaj dela. Za sabo pa vleče naivne vernike. Če slepec vodi slepca, oba padeta v jamo.

Po koncu postopka je dr. Strehovec razglasil zmago svobode govora. Ali ima on svobodo govora, če je podrejen škofu in papežu ter mora zato plesati tako, kot igrata njegova nadrejena? Katoliki po cerkvenem nauku namreč nimajo svobode, saj so jo oddali cerkvi, saj v Katekizmu katoliške cerkve (št. 1269 in 1270) piše: »Ko je krščenec postal ud Cerkve, ne pripada več sam sebi, temveč tistemu, ki je umrl in vstal za nas. Od tedaj naprej je poklican k temu, da se podreja drugim, da jim služi v občestvu Cerkve, da je cerkvenim predstojnikom poslušen ter jih uboga in da jih upošteva s spoštovanjem in ljubeznijo.« In še: »Tisti, ki so s krstom prerojeni v božje otroke, so dolžni pred ljudmi izpovedovati vero, ki so jo po Cerkvi prejeli od Boga, in se udeleževati apostolske ter misijonske dejavnosti božjega ljudstva.«

Pedofilski obroč okoli papeža Frančiška se zateguje

Ko je bil papež na začetku leta 2018 na obisku v Čilu, je bil deležen očitkov, da naj bi že vsaj leta 2015 vedel, da je čilski škof Juan Barros ščitil duhovnika Fernanda Karadima, ki je spolno zlorabljal otroke. To je povedala ena izmed žrtve tega duhovnika. Duhovnik Karadima je bil leta 2011 na vatikanskem sodišču spoznan za krivega zlorabe otrok. Takratni duhovnik Barros, sedaj škof, pa je bil osumljen, da je pomagal prikrivati zla dejanja duhovnika Karadima. Kljub temu je papež Frančišek klerika Barrosa leta 2015 povišal v škofa, pri čemer še meni, da ni nobenih dokazov glede pedofilije proti kleriku Barrosu.[1]

Ena izmed žrtve klerika Karadime, Juan Carlos Cruz, je za čilski radio Cooperativa povedal, da je papež Frančišek vedel, da je Barroso prikrival spolne zlorabe otrok, ki jih je storil klerik Karadima. O tem je Cruz, ki je dejal tudi, da je bil Barroso celo prisoten pri nekaterih spolnih zlorabah Karadime, s pismom obvestil papeža še pred imenovanjem Barrosa za škofa – pismo je papežu predal bostonski nadškof Sean O'Malley. »Žalostno je slišati od njega, da je vse skupaj laž, da mu nihče ni nič povedal in da ni nikoli prejel ničesar od žrtev, ko pa je imel podroben opis dejstev,« je dejal žrtev klerika Karadima Juan Carlos Cruz.[2] Da te besede niso iz trte izvite, kaže tudi to, da je več kot 40 duhovnikov nasprotovalo imenovanju Barrosa za škofa, proti pa so bili tudi mnogi verniki.[3]

Katoliška cerkev je »popustila« pod pritiski glede škofa Barrosa in imenovala posebnega preiskovalca, malteškega nadškofa Scicluna, sicer enega izmed vodilnih cerkvenih strokovnjakov za problematiko pedofilije, da razišče primer Barroso. Posebni preiskovalec se bo srečal tudi z Juanom Carlosom Cruzom, ki je, kot že navedeno, ena izmed žrtev klerika Karadime. Novinarka Marta Jerebič z Radia Ognjišče je v zvezi s tem zapisala, »da se je oglasila tudi nekdanja članica vatikanske komisije za zaščito mladoletnih, Marie Collins, ki je v pogovoru za bostonski radio WBUR dejala, da je Frančiškovo obravnavanje pisma čilske žrtve zlorabe zagotovo zmanjšalo verodostojnost, zaupanje in upanje v papeža. Papež je sicer vatikanskim uradom naročil, da morajo odgovoriti na pisma žrtev, neizpolnjevanje tega naročila pa je bil eden od razlogov, da je Collinsova zapustila komisijo. Po njenih besedah je nerazumljivo, da v čilskem primeru, ko je sam prejel pismo, nanj ni odgovoril.«[4]

Papež Frančišek je skušal zaščititi tudi pedofilskega duhovnika Grasssija in zavestno vplivati na sodišče, ko je bil nadškof Buenos Airesa. Gre za patra Julia Césarja Grassija, ki je bil leta 2010 obtožen pedofilije in mu je sodilo civilno sodišče v Argentini.[5] Obsojen je bil na dolgotrajno zaporno kazen. Bergoglio je kot papež javno zanikal, da bi želel ščititi Grassija in vplivati na sodišče, da ga oprosti, in to ko je bil na nekem obisku ter ga je novinar o tem spraševal iz množice.

Še nekaj zanimivosti v zvezi s cerkveno pedofilijo:

- Že leta 1984 je skupina ljudi prijavila spolne zlorabe otrok duhovnika Karadime nadškofu Juanu Franciscu Fresnu, ki pa naj bi pismo raztrgal. To je pač cerkev. Uničuje to, kar jo bremeni.

- Po zadnjih novicah se papež Frančišek praktično vsak teden srečuje z žrtvami spolnih zlorab otrok, ki so jih storili duhovniki.

- List Gazeta Wyborcza je objavil novico, sklicujoč se na podatke iniciative žrtev spolnih zlorab Ne bojte se!, da poljsko ministrstvo za pravosodje ni na začetku januarja 2018 na medmrežju objavilo podatkov o 56 duhovnikih, ki prestajajo kazen zaradi omenjenih zlih dejanj. Žrtve spolnih zlorab so zaradi tega poljski vladi očitale, da ščiti duhovnike.[6]

- V Avstraliji je bilo med letoma 1950-2010 spolnih zlorab otrok obtoženih kar 1800 katoliških duhovnikov, to je 7 % vseh tamkajšnjih duhovnikov. Teh obtožb niso nikoli raziskali, otroke pa so pogosto kaznovali ne samo ignorirali. Najhuje naj bi bilo v redu Božjih bratov svetega Janeza, kjer je bilo zlorab obtoženih kar 40 odstotkov članov. Predsednik avstralske škofovske konference in melbournski nadškof Denis Hart je po objavi teh podatkov dejal: "To je sramotna preteklost, v kateri je zaradi kulture skrivanja in samozaščite brez potrebe trpelo mnogo žrtev in njihovih družin." [7]

- V preiskavi se je znašel tudi kardinal Georg Pell, nekdanji nadškof Melbourna in Sydneyja, ki zdaj v Vatikanu vodi finančno ministrstvo in velja za tesnega sodelavca papeža Frančiška. Pell sam je tarča številnih obtožb o spolnih zlorabah, ki jih zavrača kot popolnoma neresnične. Ne glede na njegova zanikanja, pa se že mora zagovarjati na sodišču v Avstraliji.[8]

- Andrew Collins, ki so ga med 7. in 14. letom starosti v Avstraliji spolno zlorabljali dva učitelja, duhovnik in redovnik, je za britanski BBC povedal, da so mu v glavo vbili, da je on vsega kriv. »Poskušal sem povedati mami, a mi je rekla, da so to neumnosti, da človek, ki dela za boga, ne more početi takih stvari,« še pravi.[9]

- Papež Pavel VI. je bil leta 1963 s strani Gerlada M. C. Fitzgeralda, vodje katoliške cerkve v zvezni državi Novi Meksiko, seznanjen s pedofilijo. V pismu se je Fitzgerlad zahvalil papežu za sprejem, nato pa je nadaljeval z razčlenjevanjem problema duhovnikov, ki imajo »nenormalna in homoseksualna nagnjenja«. »Osebno ne podpiram vrnitev takšnih duhovnikov, ki so zakrivili grehe zoper mlade, na delo. Iskreno predlagam, da jih izobčimo in njihove zločine prepustimo civilni oblasti,« je še dodal Fitzgerlad. V pismu je Fitzgerald še poudaril, da je premeščanje takšnih duhovnikov pogubna praksa.[10]

- Znano je, kaj vse se je v zadnjih desetletjih dogajalo v ZDA, Nemčiji, Italiji, Avstriji, na Irskem …, kjer o duhovniki spolno in drugače zlorabljali otroke. Tisoče in tisoče duhovnikov je zlorabilo deset tisoče otrok. In kaj se je dogajalo pred tem? Kaj se je dogajalo v prejšnjih stoletjih in npr. v mračnem srednjem veku? Koliko otrok so takrat zlorabili kleriki?

Papež Frančišek na vsakem koraku poudarja zlo spolnih zlorab otrok s strani klerikov. V pogovoru z jezuiti v Čilu je dejal, da se ob petkih običajno sreča z žrtvami zlorab s strani duhovnikov. Srečanja po besedah tiskovnega predstavnika Svetega sedeža potekajo povsem zasebno.[11] In kaj je papež storil? Ali je že kakšnega klerika izobčil iz katoliške cerkve, kot je to predlagal zgoraj omenjeni Fitzgerlad? In kot je to obljubil papež Benedikt XVI., ko je bil leta 2008 na obisku v ZDA. Po poročanju medijev je papež takrat med obiskom dejal, da ga je sram in da ne bo več dovolil pedofilije v katoliških vrstah, ker je to nedopustno in v nasprotju s cerkvenimi nauki. V cerkvi ne more biti več prostora za pedofile in da bodo iz nje izključili vse pedofile, je še poudaril papež Ratzinger. Ali so bili pedofili iz cerkve že izključeni? Ali je papež Benedikt držal besedo, ki jo je dal javno? Ali so bili pedofili izključeni tudi v Sloveniji? Ali so slovenski škofi poskrbeli za izključitev katoliških pedofilskih duhovnikov in katoliških pedofilskih laikov? Cerkev ni javno sporočila, da bi izključila oziroma izobčila kakšnega pedofila. Če do izključitev iz cerkve ni prišlo, ali niso bile potem besede papeža Benedikta o izključitvi pedofilov iz cerkve samo prazne besede? Po dejanjih jih boste spoznali, uči tudi papež. Seveda te biblijske besede veljajo tudi zanj! Dokler javnosti ne bodo sporočena na primer imena iz cerkve izključenih pedofilskih duhovnikov in drugih, so omenjene papeževe besede samo prazna obljuba in seveda navaden piar oz. blef. Seveda pri vsem tem ne gre za izključitev iz duhovniškega klana, temveč za izključitev iz katoliške cerkve. Torej za izobčenje oz. prekletstvo, ki prekletega pošlje v večni pekel. Seveda cerkveni.

V bibliji piše: »Kdor pohujša enega od teh malih, ki verujejo vame, bi bilo bolje zanj, da se mu obesi mlinski kamen na vrat in se potopi v globino morja.« (Mt 18,6) Namesto da bi storilcem »obesili« mlinski kamen na vrat in jih potopili v morje, kot to ukazuje biblija, škofje storilce premeščajo iz župnije v župnijo, nekatere celo pošljejo v tujino. In kaj se dogaja tam? Zopet zlorabe otrok?

Iz Poljske sta nedavno v Slovenijo prišla dva duhovnika, ki bosta službovala v cerkvi na Slovenskem, eden bo delal v župniji Ljubljana – Kašelj/Zalog, drugi pa bo duhovni pomočnik v župniji Dolnji Logatec. Ali sta mogoče premeščena v Slovenijo, ker sta na Poljskem spolno zlorabljala otroke in je Slovenija zanju »skrivališče«? Znano namreč je, da katoliška cerkev duhovnike, ki spolno zlorabljajo otroke, mnogokrat premesti v druge države, da tako zakrije sledi in tako ali drugače »omogoči« tem duhovnikom še nadaljnje zlorabe otrok.

Komu služi tisti, ki zlorablja otroke? Jezusu ali demonu? Komu služi tisti, ki prikriva zlorabe otrok? Jezusu ali demonu? Komu potem služijo pedofilski kleriki s kardinali na čelu? In komu služijo kleriki s papežem na čelu, ki prikrivajo spolne in druge zlorabe otrok? Jezus ali demonu?

Očitno se pedofilska zanka okoli vratu papeža Frančiška oži. Samo vprašanje časa je, kdaj ga bo »zadušila«.

_______________________
[1] svet24.si (7.2.2018).
[2] svet24.si (7.2.2018).
[3] Dnevnik, 7.2.2018.
[4] http://radio.ognjisce.si/sl/199/aktualno/26324/ (15.2.2018).
[5] https://www.infobae.com/sociedad/2016/10/18/caso-grassi-la-causa-que-desvela-al-papa-francisco/ (13.22018).
[6] Družina, 28.1.2018.
[7] https://www.rtvslo.si/svet/pretresena-avstralija-spolne-zlorabe-otrok-v-vec-kot-4-000-ustanovah/440583 (15.2.2018).
[8] https://www.rtvslo.si/svet/pretresena-avstralija-spolne-zlorabe-otrok-v-vec-kot-4-000-ustanovah/440583 (15.2.2018).
[9] https://www.dnevnik.si/1042794803/svet/nacionalna-tragedija-v-avstraliji-v-razlicnih-ustanovah-je-bilo-spolno-zlorabljenih-na-tisoce-otrok (15.2.2018).
[10] https://www.dnevnik.si/1042349445/svet/1042349445 (15.2.2018).
[11] http://radio.ognjisce.si/sl/199/svet/26377/ (15.2.2018).