Satanistično izživljanje francoskega klera nad otroki

 Na začetku oktobra 2021 je bilo v Franciji objavljeno poročilo o spolnih zlorabah otrok s strani katoliške duhovščine in laikov, povezanih s cerkvijo. Iz poročila, to je dolgo kar 2.500 strani, je razvidno, da so katoliški duhovniki med letoma 1950 in 2020 spolno zlorabili najmanj 216.000 otrok, med njimi so bili v 80 odstotkih dečki, večinoma stari od 10 do 13 let. Če se k temu priključijo še osebe, ki so povezane s katoliško cerkvijo, npr. vodje katoliških šol in programov za mlade, kateheti laiki, pa je številka vsaj 330.000. Tretjina vseh žrtev je bila posiljena. Otroke naj bi zlorabilo okoli 3.000 duhovnikov pedofilov, verjetno pa je številka še večja. Na predstavitvi poročila je vodja raziskave Jean–Marc Sauve, sicer dolgoletni podpredsednik najvišjega francoskega upravnega sodišča, dejal, da obstaja večja verjetnost, da bodo otroci zlorabljeni v okviru katoliške cerkve kot pa v državnih šolah ali poletnih taborih oziroma kateremkoli drugem okolju. V katoliški cerkvi so spolne zlorabe več kot dvakrat pogostejše kot v šoli, počitniških kolonijah in v športnih klubih.[1] Spolne zlorabe so bile sistemske.[2]

Poročilo je pripravila neodvisna komisija za spolne zlorabe v Cerkvi (CIASE), v kateri je bilo dvajset strokovnjakov, kot so psihiatri, psihologi, sociologi, zgodovinarji, zdravniki, teologi in pravniki. Njeno delo je trajalo dve leti in pol, med drugim je intervjuvala 243 žrtev, prebrala pisma 2819 žrtev in proučila 1628 primerov pred sodišči.[3] Preiskava je trajala dve leti in pol. Sicer pa je komisijo ustanovila sama katoliška cerkev. Vprašanje je, do kakšnih števil bi prišlo, če komisija ne bi bila ustanovljena s strani cerkve, temveč države in če bi bilo obdobje preiskovanja še daljše, torej da bi se zajel tudi čas pred letom 1950. Domnevati je, da bi bile številke še večje. Kajti kler in drugi cerkveni člani so spolno pa tudi drugače zlorabljali otroke že prej. Spolne in druge zlorabe otrok s strani cerkvenega klera in laikov trajajo, tako kot marsikje drugje po svetu, tudi v Franciji že stoletja.

Da so razkritja iz poročila »skrb vzbujajoča in šokantna«, je povedala nekdanja nuna Laurence Poujade, ki jo je pred četrt stoletja, ko je bila stara 30 let, zlorabil neki francoski duhovnik. Nekdanja nuna L. Poujade je dejala, da jo je cerkvena skupnost po zlorabi prosila, naj prekine stike s sorodniki in naj ne govori o tem, kar se je zgodilo. Družina je vedela, da je nekaj narobe, daj je imela sledi udarcev in modric, a najbližjim, kot pravi, ni smela zaupati resnice. »O napadu sem spregovorila šele šest let po tem, ko se je zgodilo. Spoprijela sem se s psihološkimi posledicami, se je pa postopoma slabšalo tudi moje fizično zdravje. Pomembno je, da poročilo navaja, da je treba zaceliti rane žrtev. Cerkev bi morala priznati svojo odgovornost in plačati odškodnino,« je dejal L. Poujade.[4] Meni še, da je žrtev še mnogo več, saj so mnoge žrtve že umrle, nekatere so celo storile samomor.[5]

Na tiskovni konferenci, na kateri je bilo predstavljeno poročilo, je sodeloval tudi Francois Devaux, ustanovitelj združenja žrtev 'La Parole libérée' (Osvobojena beseda) in tudi sam žrtev pedofilskega klerika ter pri tem nagovoril člane komisije: »Vem, iz kakšnega pekla ste se vrnili. Raziskovali ste najtemnejše in najbolj ogabne podrobnosti. Spustili ste se v najbolj neznosne globine, v tisto, kar je videti kot množično grobišče raztrganih duš Cerkve. Za vaš izjemen trud se vam iskreno zahvaljujemo.«^[6] Od cerkve pa je Francois Devaux zahteval, da plača odškodnino žrtvam. »Izdali ste nedolžnost otrok, izdali ste sporočilo Evangelijev!« je dejal.^[7]

»Številke presegajo vse, kar smo si mogli predstavljati. To je neznosno. Moram reči, da me je sram in da sem zgrožen, a tudi odločen, da ukrepam,« je o razkriti pedofiliji katoliškega klera in laikov dejal nadškof Reimsa in predsednik francoske škofovske konference Éric de Moulins-Beaufort.[8] Vprašanje je, zakaj prej ni ukrepal, kajti kot je dejal vodja raziskave Sauve, je cerkev že leta »kazala globoko, popolno in celo kruto ravnodušnost«. »Ko je bila obveščena o zlorabah, Cerkev ni sprejela strogih ukrepov, potrebnih za zaščito otrok pred nasilneži,« je še dodal Sauve.[9] Zakaj torej nadškof ni reagiral že prej, zakaj tudi drugi odgovorni v cerkvi niso reagirali takrat, ko je bil še čas? Verjetno zato, ker so bile spolne zlorabe del cerkvenega sistema, kot je to dejal Jean–Marc Sauve. »Moja današnja želja je, da vsakega od vas prosim odpuščanja," je nadškof še dejal.[10] Ali bo samo prosil odpuščanja, ali bo naredil še kaj več? Npr. poskrbel, da bodo žrtve dobile tudi odškodnino za škodo, ki jim jo je cerkev povzročila s svojimi satanskim ravnanjem oz. opustitvijo.

Na poročilo se je odzval tudi papež Frančišek. »Žal se je pokazalo, da so številke precej visoke. Žrtvam želim izraziti svojo žalost in svojo bolečino zaradi travm, ki so jih doživele, in svoj sram, naš sram, moj sram, ker Cerkev predolgo ni bila sposobna, da bi jih postavila v središče svojih skrbi. Zagotavljam jim svojo molitev. Ter molim in molimo vsi skupaj: 'Tebi, Gospod, slava, nam pa sramota.' To je čas sramu. Spodbujam škofe in redovne predstojnike, naj si še naprej z vsemi silami prizadevajo, da se podobne drame ne bi ponovile. Francoskim duhovnikom izražam bližino in očetovsko podporo ob tej preizkušnji, ki je težka, vendar zdravilna, in vabim francoske katoličane, naj prevzamejo svoje odgovornosti, da bi zagotovili, da bo Cerkev varen dom za vse. Hvala.«[11] Ali so po papeževih besedah za pedofilijo krivi francoski katoličani, torej laiki, in ne kler, poleg storilcev tudi hierarhija? Kako dolgo je Bergoglio že papež? Zakaj ni že prej razkrinkal katoliško pedofilijo v Franciji? Ali bo papež poskrbel, da bodo žrtve dobile pravično odškodnino ne glede na to, ali so spolne zlorabe zastarale? Bo izobčil pedofilske klerike in tiste, ki so jih ščitili? Pa tudi če so to škofje ali kardinali? Ali bo papeževa molitev za žrtve pomagala vzpostaviti prejšnje stanje? In njegov sram – ali bo ta res kaj pomagal? Ali pa so njegove besede zopet naveden blef in predstava za javnost z namenom, da se izboljša cerkvena podoba?

---

[1] https://www.dnevnik.si/1042974330 (30.10.2021).

[2] https://n1info.si/novice/svet/v-franciji-duhovniki-zlorabili-vec-kot-200-000-mladoletnikov/ (30.10.2021).

[3] https://www.dnevnik.si/1042974330 (30.10.2021).

[4] https://n1info.si/novice/svet/zrtev-spolne-zlorabe-kar-se-je-dogajalo-v-franciji-je-sokantno/ (30.10.2021).

[5] https://n1info.si/novice/svet/zrtev-spolne-zlorabe-kar-se-je-dogajalo-v-franciji-je-sokantno/ (30.10.2021).

[6] https://www.24ur.com/novice/tujina/francoski-duhovniki-spolno-zlorabili-vec-kot-200000-otrok.html (30.10.2021).

[7] https://www.dnevnik.si/1042974330 (30.10.2021).

[8] https://www.dnevnik.si/1042974330 (30.10.2021).

[9] https://www.24ur.com/novice/tujina/francoski-duhovniki-spolno-zlorabili-vec-kot-200000-otrok.html (30.10.2021).

[10] https://www.24ur.com/novice/tujina/francoski-duhovniki-spolno-zlorabili-vec-kot-200000-otrok.html (30.10.2021).

[11] https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-10/papez-izrazil-bolecino-ob-porocilu-o-spolnih-zlorabah-v-franciji.html (30.10.2021).

Pedofilski duhovnik kot »Božji mož«

 Eden najpomembnejših likov katoliške cerkve je duhovnik. To je druga stopnja zakramenta reda, imenovana tudi prezbiterat. Cerkev pravi, da se ta zakrament podeljuje enkrat za vselej, na osebi pusti neizbrisen pečat in jo za večno označuje, izbrana pa je bila, da bi skupnost vodila k Bogu. Duhovnik opravlja doživljenjsko poslanstvo in služi Kristusu ter po Kristusu vsej krščanski skupnosti, še uči cerkev.^[1] Duhovniki so seveda lahko samo moški.

Ali duhovnik res služi Kristusu in po Kristusu, kot to pravi cerkev? Jasno je, da ne, saj Jezus, Kristus ni postavil nobenega duhovnika niti duhovništva kot takega. Nasprotno, bil je proti duhovnikom in dejal je naslednje: »Vi pa si ne pravite ›rabi‹, kajti eden je vaš Učitelj, vi vsi pa ste bratje. Tudi na zemlji nikomur ne pravite ›oče‹, kajti eden je vaš Oče, ta, ki je v nebesih. Tudi si ne pravite ›vodnik‹, kajti eden je vaš Vodnik, Mesija. (Mt 23,8–10) Če kler ne služi Kristusu, komu potem služi?

»Na duhovnike ne smemo gledati kot na druge osebe, saj so dejanja izvedli kot duhovniki. Samo zato, ker so duhovniki, imajo takšen dostop do mladih ljudi,« je dejal nekdanji poljski jezuit Stanislaw Obirek, profesor na Univerzi v Varšavi.^[2]

Oblast in moč klera temelji na satanskem

Moč klerikov ne temelji izpolnjevanju nauka Jezusa iz Nazareta in Božjih zapovedih, temveč na nauku, ki je temu nasproten. »Moč« oz. »oblast« kleriške kaste nad verniki temelji na neenakosti, omejitvah, manipulacijah, ustrahovanju, kontroli, mučenju in ubijanju, lažeh, vsiljevanju, kaznovanju in grožnjah z večnim peklom. In seveda na izmišljotini, da je kler zastopnik Jezusa, Kristusa oz. Boga na Zemlji. Cerkveni sistem je hierarhični sistem, kjer je duhovnik nad laikom, škof nad duhovnikom ter papež nad laiki in kleriki, tudi tistimi iz redov in drugih cerkvenih organizacij. Na vrhu te piramide pa je cerkveni kaznovalni bog, ki je za tiste, ki ne sledijo papežu in cerkvenemu nauku pripravil posebno področje, imenovano večni pekel. Tam tisti, ki jih je cerkev izobčila, večno trpijo in nikoli ne bodo videli Boga. Tako pravi katoliška cerkev. Takšnega nasilnega sistema Jezus, Kristus seveda ni postavil. Ali je takšen sistem postavil Bog Stvarnik? Jasno je, da tudi Bog Stvarnik takšnega sistema ni postavil. Kajti postavitev takšnega sistema bi nasprotovala Božjemu nauku.^[3] Ker cerkveni sistem ni postavljen od Boga, je postavljen od nekoga drugega. In ta drugi je Božji nasprotnik – to pa je satan. Zato je jasno, da moč klerikov temelji na satanskem in ne Božjem nauku. Seveda to velja tudi za samo katoliško cerkev. Cerkev ne temelji na božanskih pravilih, temveč satanskih. Ali niso zato eden izmed teh temeljev tudi spolne zlorabe otrok in odraslih s strani katoliških duhovnikov? In seveda tudi prikrivanje teh zlorab? Ali ni celo sam papež Frančišek pedofilskih duhovnikov imenoval za orodja satana? Torej kot del demonske države.

Cerkev je hierarhični sistem, kot je že bilo navedeno. »Vsem avtoritarnim institucijam – šoli, internatom, vojski, Cerkvi –, v katerih obstaja izrazita hierarhija, v katerih je moč zunanjega nadzora majhna (možnost uspeha pa tudi), je zloraba zelo blizu. Bolj avtoritarna je institucija, več je zlorab,« meni znani slovenski pravnik dr. Dragan Petrovec.[4] Avtoritarnost v katoliški cerkvi je zelo velika, kar je priznal celo sam papež Pij XI., ki je leta 1930 dejal: »Če že obstaja totalitaren režim – totalitaren v praksi in teoriji – je to režim Cerkve, saj Cerkvi človek pripada na totalen način.[5] Ni čudno, če je v katoliški cerkvi toliko takšnih ali drugačnih zlorab. Seveda so spolne zlorabe otrok med najhujšimi.

Kako dolgo ima lahko cerkev moč oz. oblast nad vernikom? Samo tako dolgo, dokler se ji ta podreja!

______

Odlomek iz knjige KATOLIŠKA CERKEV: RAJ ZA PEDOFILE IN PEKEL ZA NJIHOVE ŽRTVE? Ali je tudi papež Frančišek prikrival spolne zlorabe otrok? Več o knjigi na www.began.si

---

[1] http://www.zupnija-ljpolje.si/zakramenti/sveti-red (31.10.2020).
[2] https://www.rtvslo.si/svet/evropa/duhovniki-zavrnili-podporo-skofu-ki-naj-bi-vedel-za-spolne-zlorabe-otrok/525678 (24.7.2020).
[3] Več o tem v knjigah Univerzalnega življenja na https://gabriele-zalozba.com/ (18.8.2020).
[4] Ona (priloga Dela in Slovenskih novic), 2.2.2021.
[5] Enciklopedija Slovenije, 13. zvezek, str. 296.

Kölnski kardinal Woelki noče odstopiti

 V drugi polovici marca 2021 je bilo objavljeno poročilo o spolnih zlorabah v Nadškofiji Köln. Osemsto strani dolgo poročilo, pripravila ga je nemška odvetniška pisarna Gercke Wollschläge, razkriva, da je več kot 200 spolnih plenilcev zlorabilo več kot 300 oseb, med katerimi je bilo največ fantov, mlajših od 14 let. Največ kršitev dolžnosti se v poročilu očita umrlemu kardinalu Meisnerju. Klerik Heße, nekdanji vodja nadškofijskega osebja, danes pa je hamburški nadškof, je papežu ponudil odstop, saj ga poročilo močno bremeni. To je storil tudi kölnski pomožni škof, 53-letni Dominikus Schwaderlapp, saj tudi njega poročilo močno bremeni. Odstopiti pa noče kardinal Woelki, ki vodi Nadškofijo Köln, čeprav mu očitajo, da je prikrival spolne zlorabe v svoji škofiji in čeprav, kot pravi sam, prevzema moralno odgovornost za dogodke iz preteklosti, saj je z vodenjem nadškofije prevzel tudi odgovoren položaj.

Nadškof Woelki je dejal, da bo poskrbel, da v kölnski nadškofiji ne bodo več uničevali dokumentacije. »Ne sme biti in ne bo več mogoče, da bi iz dokumentacije izginjale posamezne strani ali da bi celi kupi dokumentov padli za omaro.« Poleg tega pa pravi, da je treba povsem izključiti možnost, da bi z dokumentacijo na kakršenkoli način manipulirali.[1] Če se to dogaja v Nadškofiji Köln ali se potem dogaja tudi v drugih nemških škofijah? Pa tudi druge po svetu? Ali torej cerkev še vedno uničuje dokumentacijo o cerkveni pedofiliji oz. z njo manipulira? Zanimiva je njegova izjava glede prepovedi uničevanja dokumentacije, da je s to prepovedjo kršil cerkveno pravo. Ali torej cerkveno pravo omogoča oz. celo zahteva uničevanje dokumentacije o spolnih zlorabah? In to še sedaj!

Zanimiva je tudi kardinalova izjava, da so »potrebne spremembe v cerkvenem pravu, ki bodo še natančneje in jasneje urejale odziv na obtožbe spolnih zlorab«. Ali ni to kritika papeža, saj je ta izdal nekaj dokumentov, ki urejajo odziv na obtožbe glede spolnih zlorab? Ali pa gre za navaden piar, s katerim želi kardinal zmanjšati svojo odgovornost glede spolnih zlorab v Nadškofiji Köln?

Kölnski kardinal Woelki je bil deležen tudi mnogo kritik, ker ni hotel javno objaviti poročila o spolnih zlorabah v svoji škofiji, ki ga je pripravila nemška odvetniška pisarna Westpfahl - Spilker – Wastl še pred poročilom o spolnih zlorabah odvetniške pisarne Gercke Wollschläge. Trdil namreč je, da je prvo poročilo pomanjkljivo, kar pa je odvetniška pisarna Westpfahl - Spilker – Wastl zanikala in zavrnila. Kaj je v resnici zmotilo kardinala, da prvega poročila ni hotel objaviti? Ali je bil mogoče v tem poročilu spoznan za enega izmed odgovornih za prikrivanje spolnih zlorab? V drugem poročilu namreč njegova odgovornost formalno ni bila ugotovljena!

Kaj pravijo žrtve o poročilu? »Kako prikladno, da so odgovorni že mrtvi. Cerkvi se je zavlačevanje v zadnjih 11 letih obrestovalo,« je zadevo komentiral Matthias Katsch, predstavnik skupine Eeckiger Tisch.^[2]

Poročilo o spolnih zlorabah v Nadškofiji Köln, ki sicer zajema obdobje med letoma 1975 in 2018, kaže na to, da se v cerkvi ni nič bistvenega spremenilo in to kljub visoko donečim besedam papeža Frančiška in njegovih podložnikov. Volk dlako menja, nravi pa ne. Kako dolgo bo še cerkev vlekla za nos državo in ljudi?

---

[1] https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/k%C3%B6lnski-kardinal-woelki-ne-bo-odstopil?Open (4.4.2021).

[2] Dnevnik, TV Slovenija 1, 19.3.2021.

Vatikan uradno priznal prikrivanje spolnih zlorab v primeru kardinala McCarricka (1)

10. novembra 2020 je Vatikan objavil dolgo pričakovano poročilo v zadevi McCarrick. Poročilo, dolgo več kot 400 strani, je rezultat dvoletne preiskave, ki jo je po naročilu papeža Frančiška iz leta 2018 opravilo vatikansko državno tajništvo. Namen, tako cerkev, je bil temeljito raziskati primer nekdanjega kardinala Theodorja McCarricka, ki je bil leta 2019 spoznan za krivega spolnih zlorab mladoletnikov in odraslih ter nato laiziran, izgubil pa je tudi kardinalsko imenovanje. Poročilo navaja, da se vse do leta 2017 ni vedelo za natančne obtožbe, ki se nanašajo na zlorabe mladoletnikov, storjene s strani McCarricka. Prva natančna obtožba, ki se nanaša na mladoletnike, je izpred treh let, pravi cerkev.

V poročilu je navedeno, da do leta 2017 nihče – vključno s Parolinom, Ouelletom, Becciujem ali nadškofom Viganòjem – Frančišku ni predložil kakršne koli »dokumentacije« v zvezi z obtožbami proti McCarricku. »Frančišek je slišal le, da so se pred imenovanjem McCarricka za nadškofa v Washingtonu pojavile neke vrste obtožb in govoric v zvezi z njegovim nemoralnim ravnanjem z odraslimi.« In še: »Ker je verjel, da je trditve že pregledal in zavrnil papež Janez Pavel II. in ker je bil McCarrick aktiven v času papeža Benedikta XVI., papež Frančišek ni videl potrebe po spremembi pristopa, ki so ga sprejeli že nekaj let prej.« Navedba iz poročila, da je Frančišek slišal za »obtožbe in govorice«, vendar je mislil, da so »že bile zavrnjene«, je v nasprotju s trditvami, ki jih je Frančišek dal Valentini Alazraki v svojem intervjuju leta 2019. Takrat je dejal: »... o McCarricku nisem vedel nič, seveda nič.« In še: »Večkrat sem rekel, da nisem vedel ničesar, nisem imel pojma. Veste, da o McCarricku nisem vedel prav nič, sicer o tem ne bi molčal.«^[1]

Iz poročila torej izhaja, da je papež Frančišek vedel, da s kardinalom McCarrickom ni vse »OK« in da je poznal govorice, ki so se širile glede McCarricka, vendar jih ni preveril, saj je zaupal presoji predhodnikov, da je vse v redu. Ni dvomiti, da je papež poročilo pred objavo prebral in da je dovolil njegovo objavo. Ali ne pomeni to to, da je zdaj priznal, da je marsikaj vedel o McCarricku? To priznanje pa postavlja na laž njegove besede iz leta 2019, ko je dejal, da o McCarricku ni vedel ničesar. Ali se ni papež s tem, da je dovolil objavo poročila ustrelil v koleno? Ne prvič! Kolikokrat se je papež že zlagal? Ali se Sveti oče laže?

Če Vatikan pravi, da je papež Frančišek slišal za obtožbe in govorice, bi bilo iz tega sklepati, da je poznal še kaj več kot samo »govorice« in »obtožbe«, saj Vatikan mnogokrat zadeve olepša, če se že ne zlaže. Tako je domnevati, da je papež zelo dobro poznal vsebino »govoric« in »obtožb«, pa se kljub temu ni odzval in sprožil ustreznega postopka. Tako se je pridružil tistim, ki so prikrivali spolne zlorabe otrok in odraslih, torej zla dejanja, zdaj že nekdanjega klerika McCarricka.

 Se nadaljuje.

---

[1] https://www.gloria.tv/post/HSbP6xF73DAz4gxHg3s19RdTp (13.11.2020) – vsi trije citati.

Svetovno znan jezuit vsaj 1000-krat zlorabil fanta

Robert J. Goldberg je 30. decembra 2019 na sodišču v San Franciscu v Kaliforniji vložil tožbo zaradi spolnih zlorab s strani jezuita Donalda McGuireja. V tožbi navaja, da ga je znan in slaven jezuit D. McGuire, ki je bil povezan celo z materjo Terezo iz Kalkute, spolno zlorabil več kot 1000-krat v več deželah in državah. Robert Goldberg je namreč bil že kot mladoletni fant osebni pomočnik jezuita McGuireja in je zato z njim potoval po svetu. Jezuit ga je pogosto dnevno zlorabljal, kar je vključevalo »spolne dotike ter oralno in analno spolno občevanje«. Odvetniki tožnika v tožbi niso navedli toženca, D. McGuire je namreč že umrl, pravijo pa, da bodo med obtožence vključili tudi jezuitski red v ZDA in vrhovnega vodjo jezuitov v Rimu. Zlorabe R. Goldbergerja so se zgodile, tako v tožbi, v času, ko je cerkev že vedela, da so jezuita že večkrat obtožili spolnih zlorab fantov, cerkev pa je prikrila njegove zločine. Če se je R. Goldberg uprl in zavrnil seks, ga je jezuit kaznoval tako, da ga je za nekaj ur zaklenil v sobo.
Robert J. Goldberg pa ni bil edina žrtev omenjenega jezuita. Teh je bilo mnogo. Otroke naj bi zlorabljal tudi v Avstriji, Nemčiji, predvsem pa v ZDA. Kljub stalnim prijavam zaradi spolnih zlorab, ga je jezuitski red stalno premeščal. Pomembno vlogo pri tem je odigrala tudi mati Terezija, sedaj že katoliška svetnica, ki je leta 1994 pisala vodji čikaških jezuitov, da verjame, da so obtožbe proti jezuitu neresnične. Verjetno ga je branila zaradi tega, ker je bil D. McGuire njen duhovni svetovalec in spovednik. Kljub stalnemu premeščanju pa se jezuit D. McGuire ni mogel izogniti sodišču. Leta 2003 je bila namreč vložena prva od več tožb proti McGuireju in njegovim nadrejenim. Na enem sojenju so nune iz reda matere Terezije celo nosile priponke z napisom »Podpiram očeta McGuireja«. Kljub vsemu temu je bil jezuit obsojen na 25-letno zaporno kazen, ki jo je začel prestajati leta 2009, za rešetkami leta 2017 pa je tudi umrl.
Niso samo župnije in škofije polne pedofilije in kleriških pedofilov, tudi v cerkvenih redovih je polno pedofilskih klerikov. In ti so spolno ali kako drugače zlorabili tisoče, deset tisoče ali mogoče celo milijone otrok v vsej zgodovini redov. Nihče ne more uiti roki pravičnost, saj zakon vzroka in učinka deluje popolno. To je že in še bo spoznal tudi jezuit D. McGuire.
Jezuit je tudi papež Frančišek. Nekaj časa je bil vodja jezuitov v Argentini. Koliko pedofilije je bil takrat med jezuiti? Ali je tudi Bergoglio kot takratni general argentinskih jezuitov prikrival pedofilijo in jezuitske pedofile premeščal sem in tja? Ni dvakrat za reči! Papež Frančišek je zanikal, da bi bila pedofilija v njegovi nadškofiji Buenos Aires. Nekaj žrtev ga je demantiralo! Če bi papeža Frančiška vprašali, ali je bila pedofilija med jezuiti, ko je bil on vodja, kaj bi odgovoril? Verjetno bi rekel, da je ni bilo. Ali je to resnica? Kolikokrat se je papež Frančišek že zlagal? Mogoče spada celo med serijske lažnivce! Kolikokrat so se zlagali drugi papeži? Kam oni spadajo in koga zastopajo?
Jezuit McGuire je sprva zlorabljal mladoletnika, ko pa je ta odrasel pa ga je spolno zlorabljal še kot polnoletnega. Koliko je še takšnih primerov v katoliški cerkvi? Začneš z otroki in nadaljuješ s polnoletnimi?!
Pa še nekaj: Po mnenju odvetnika Andersona, ta zastopa žrtev R. Goldberga, je jezuit McGuire svojo povezavo z materjo Terezo označil za način, kako pridobiti zaupanje ljudi, da bi lahko »dostopal do otrok in izkoristil njihovo zaupanje«.  Spretno ni, kaj! Jezuiti so pametni! Spretnost in pamet v napačni smeri!

Vir: 

- https://www.ncronline.org/news/accountability/lawsuit-alleges-famed-jesuit-mcguire-abused-boy-1000-times?clickSource=email (2.1.2020).

- https://www.churchmilitant.com/news/article/victim-says-jesuit-abused-him-1000-times (2.1.2020).

Tajni cerkveni arhivi polni pedofilskih okostnjakov?

Po pisanju medijev so avgusta 2018 v Pensilvaniji objavili morda najpodrobnejše poročilo o spolnih zlorabah v katoliški cerkvi. V obdobju sedmih desetletjih je tam več sto klerikov zlorabilo tisoče otrok, cerkev pa je vse to sistematično prikrivala. Poročilo je bilo pripravljeno na podlagi zaupnih arhivov škofij. Poročilo je objavila velika porota sodišča.

Cerkveni zločini vedno bolj prihajajo na dan. Če so kleriki v Pensilvaniji samo v zadnjih sedmih desetletjih zlorabili na tisoče otrok, koliko so jih zlorabili prej, ko je bila cerkev še vplivnejša, kot je danes. Gredo številke zlorabljenih otrok v deset tisoče? In Pensilvanija je samo ena izmed ameriških zveznih držav, teh je 50. Pa v ZDA ni samo nekaj škofij, kot jih je v Pensilvaniji, temveč jih je okoli 200. Ker je cerkev sistematično prikrivala spolne zlorabe svojih klerikov po vsem svetu, je jasno, da je v ZDA ogromno katoliške pedofilije, ki še ni prišla v javnost. Če bo prišlo do preiskav še v ostalih ameriških škofijah, in upajmo, da bo, se bo verjetno odkrilo, da je zlorabljenih otrok na sto tisoče, kleriških storilcev pa na deset tisoče. Zato ne čudi izjava predsednika ameriške škofovske konference kardinala Daniela DiNardo, da je katoliška cerkev v ZDA na pragu »moralne katastrofe«. Kaj pa se je v zvezi s tem v cerkvi v ZDA dogajalo v prejšnjih stoletjih, ko je bila cerkev še močnejša kot danes, si je težko zamisliti. Domnevati pa je, da so se spolne zlorabe otrok s strani duhovnikov in škofov dogajale kot po tekočem traku. Verjetno še hujše od opisane: »Odkar je bilo poročilo objavljeno, si z rokami zakrivam obraz. Saj človek ne ve, kaj drugega bi lahko storil. Brala sem o dečku, ki ga je duhovnik tako nasilno posiljeval, da mu je poškodoval hrbtenico. Bolečine žrtve so lajšali z opiati, postal je odvisen, vzel prevelik odmerek ‘zdravil’ in zdaj je mrtev. Ne vem, ali je mrtev tudi dotični duhovnik. Sploh več ne vem, za kaj naj molim …,« je dejala Simcha Fischer v zvezi s poročilom o pedofiliji v Pensilvaniji (zapis na spletni strani tednika Družina). Da se ugotovi, kaj se je dogajalo, bi bilo treba odpreti tajne škofijske arhive v ZDA, pa tudi v škofijah po svetu, ki jih je več tisoč z več sto tisoči duhovnikov. Če cerkev tega noče storiti, bi morala to storiti država, kot je to storila v Pensilvaniji. Ogromno je še pedofilskih in drugih okostnjakov v tajnih cerkvenih arhivih. Ni za pozabiti, da je po vsem svetu več tisoč škofij in vse te imajo svoje tajne arhive.

Kakšen je bil odziv Vatikana na poročilo iz Pensilvanije? Vatikanski tiskovni predstavnik Greg Burke je zapisal, da »obstajata le dve besedi: sram in žalost«. To je satansko, ne samo sramotno in žalostno, bi bilo mogoče dodati. Vatikan pravi, da obsoja spolno zlorabo mladoletnih in žrtve morajo vedeti, da je papež na njihovi strani. Če bi bil papež res na strani žrtev, bi že zdavnaj razčistil s pedofilijo, krivce kaznoval, jih pometal iz cerkve in izobčil, žrtvam pa izplačal pravično odškodnino in drugače poskrbel zanje. Pa je papež nedaleč nazaj branil čilskega škofa Barrosa pred očitki v zvezi s pedofilijo, malo po tistem pa je prišlo v javnost, kako je bil ta škof vpleten v spolne zlorabe otrok. Da bi bil papež na strani otrok, je seveda veliko zavajanje in seveda laž. Papež je na strani svoje cerkve, ki jo brani z vsemi sredstvi. Če cerkev trdi, da je papež na strani otrok in tudi papež govori o tem, je to samo zaradi lepšega – da se v javnosti polepša cerkvena podoba. Dvoličnost, v kateri je papež Frančišek veliki mojster.

Vsaka škofija ima svoj tajni arhiv. Tudi tiste v Sloveniji ga imajo. Kaj se skriva v njih? Podatki o pedofiliji, finančnih zlorabah …? Zakaj ima škofija sploh tajni arhiv? Kaj skriva? Ali so tajni arhivi ustanovljeni za to, da se skrivajo cerkvene »lopovščine«. Če deluješ zakonito in pošteno, kaj bi potem skrival? Isto velja za tajni vatikanski arhiv. Če je Sveti sedež čist, zakaj ima potem tajni arhiv? Kaj skriva pred javnostjo? Ali je tudi Jezus imel tajni arhiv? Ali so tudi v nebesih tajni arhivi? Ali se tudi v nebesih kaj skriva? Ali so tudi v nebesih lopovščine?

Grozljiva in množična sistematično prikrivana cerkvena pedofilija kaže, kdo katoliška cerkev v resnici je in koga zastopa! In koga zastopa? Ker je pedofilija satansko opravilo in ker je cerkev ves čas prikrivala ta satanizem, in to dela še sedaj, je jasno, da je katoliška cerkev del demonskih struktur. Zanje so namreč zaščitni znak zločini. Nemški zgodovinar Karlheinz Deschner je dejal, da na svetu ni organizacije, ki bi bila v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20-tem stoletju tako obremenjena z zločini kot rimsko-katoliška cerkev. (vir: http://www.krst-otrok-ne.eu/)

Ali si upajo škofije v Sloveniji odpreti tajne arhive in njihovo vsebino pokazati javnosti? Seveda brez osebnih podatkov, lahko pa tudi z njimi, če so izpolnjeni zakonski pogoji za to. Ali so v tajnih cerkvenih arhivih skriti pedofilski dosjeji? Koliko pedofilskih okostnjakov je v tajnih arhivih škofij v Sloveniji? In koliko pedofilov je še v cerkvenih vrstah? Zakaj cerkev vsako leto premešča klerike iz župnije v župnijo ali v druge institucije cerkve? Zakaj? Znano je, da so premestitve klerikov del sistematičnega cerkvenega prikrivanja pedofilije in tudi nadaljnje omogočanje spolnih in drugih zlorab s strani premeščenih klerikov.

Pedofilski obroč okoli papeža Frančiška se zateguje

Ko je bil papež na začetku leta 2018 na obisku v Čilu, je bil deležen očitkov, da naj bi že vsaj leta 2015 vedel, da je čilski škof Juan Barros ščitil duhovnika Fernanda Karadima, ki je spolno zlorabljal otroke. To je povedala ena izmed žrtve tega duhovnika. Duhovnik Karadima je bil leta 2011 na vatikanskem sodišču spoznan za krivega zlorabe otrok. Takratni duhovnik Barros, sedaj škof, pa je bil osumljen, da je pomagal prikrivati zla dejanja duhovnika Karadima. Kljub temu je papež Frančišek klerika Barrosa leta 2015 povišal v škofa, pri čemer še meni, da ni nobenih dokazov glede pedofilije proti kleriku Barrosu.[1]

Ena izmed žrtve klerika Karadime, Juan Carlos Cruz, je za čilski radio Cooperativa povedal, da je papež Frančišek vedel, da je Barroso prikrival spolne zlorabe otrok, ki jih je storil klerik Karadima. O tem je Cruz, ki je dejal tudi, da je bil Barroso celo prisoten pri nekaterih spolnih zlorabah Karadime, s pismom obvestil papeža še pred imenovanjem Barrosa za škofa – pismo je papežu predal bostonski nadškof Sean O'Malley. »Žalostno je slišati od njega, da je vse skupaj laž, da mu nihče ni nič povedal in da ni nikoli prejel ničesar od žrtev, ko pa je imel podroben opis dejstev,« je dejal žrtev klerika Karadima Juan Carlos Cruz.[2] Da te besede niso iz trte izvite, kaže tudi to, da je več kot 40 duhovnikov nasprotovalo imenovanju Barrosa za škofa, proti pa so bili tudi mnogi verniki.[3]

Katoliška cerkev je »popustila« pod pritiski glede škofa Barrosa in imenovala posebnega preiskovalca, malteškega nadškofa Scicluna, sicer enega izmed vodilnih cerkvenih strokovnjakov za problematiko pedofilije, da razišče primer Barroso. Posebni preiskovalec se bo srečal tudi z Juanom Carlosom Cruzom, ki je, kot že navedeno, ena izmed žrtev klerika Karadime. Novinarka Marta Jerebič z Radia Ognjišče je v zvezi s tem zapisala, »da se je oglasila tudi nekdanja članica vatikanske komisije za zaščito mladoletnih, Marie Collins, ki je v pogovoru za bostonski radio WBUR dejala, da je Frančiškovo obravnavanje pisma čilske žrtve zlorabe zagotovo zmanjšalo verodostojnost, zaupanje in upanje v papeža. Papež je sicer vatikanskim uradom naročil, da morajo odgovoriti na pisma žrtev, neizpolnjevanje tega naročila pa je bil eden od razlogov, da je Collinsova zapustila komisijo. Po njenih besedah je nerazumljivo, da v čilskem primeru, ko je sam prejel pismo, nanj ni odgovoril.«[4]

Papež Frančišek je skušal zaščititi tudi pedofilskega duhovnika Grasssija in zavestno vplivati na sodišče, ko je bil nadškof Buenos Airesa. Gre za patra Julia Césarja Grassija, ki je bil leta 2010 obtožen pedofilije in mu je sodilo civilno sodišče v Argentini.[5] Obsojen je bil na dolgotrajno zaporno kazen. Bergoglio je kot papež javno zanikal, da bi želel ščititi Grassija in vplivati na sodišče, da ga oprosti, in to ko je bil na nekem obisku ter ga je novinar o tem spraševal iz množice.

Še nekaj zanimivosti v zvezi s cerkveno pedofilijo:

- Že leta 1984 je skupina ljudi prijavila spolne zlorabe otrok duhovnika Karadime nadškofu Juanu Franciscu Fresnu, ki pa naj bi pismo raztrgal. To je pač cerkev. Uničuje to, kar jo bremeni.

- Po zadnjih novicah se papež Frančišek praktično vsak teden srečuje z žrtvami spolnih zlorab otrok, ki so jih storili duhovniki.

- List Gazeta Wyborcza je objavil novico, sklicujoč se na podatke iniciative žrtev spolnih zlorab Ne bojte se!, da poljsko ministrstvo za pravosodje ni na začetku januarja 2018 na medmrežju objavilo podatkov o 56 duhovnikih, ki prestajajo kazen zaradi omenjenih zlih dejanj. Žrtve spolnih zlorab so zaradi tega poljski vladi očitale, da ščiti duhovnike.[6]

- V Avstraliji je bilo med letoma 1950-2010 spolnih zlorab otrok obtoženih kar 1800 katoliških duhovnikov, to je 7 % vseh tamkajšnjih duhovnikov. Teh obtožb niso nikoli raziskali, otroke pa so pogosto kaznovali ne samo ignorirali. Najhuje naj bi bilo v redu Božjih bratov svetega Janeza, kjer je bilo zlorab obtoženih kar 40 odstotkov članov. Predsednik avstralske škofovske konference in melbournski nadškof Denis Hart je po objavi teh podatkov dejal: "To je sramotna preteklost, v kateri je zaradi kulture skrivanja in samozaščite brez potrebe trpelo mnogo žrtev in njihovih družin." [7]

- V preiskavi se je znašel tudi kardinal Georg Pell, nekdanji nadškof Melbourna in Sydneyja, ki zdaj v Vatikanu vodi finančno ministrstvo in velja za tesnega sodelavca papeža Frančiška. Pell sam je tarča številnih obtožb o spolnih zlorabah, ki jih zavrača kot popolnoma neresnične. Ne glede na njegova zanikanja, pa se že mora zagovarjati na sodišču v Avstraliji.[8]

- Andrew Collins, ki so ga med 7. in 14. letom starosti v Avstraliji spolno zlorabljali dva učitelja, duhovnik in redovnik, je za britanski BBC povedal, da so mu v glavo vbili, da je on vsega kriv. »Poskušal sem povedati mami, a mi je rekla, da so to neumnosti, da človek, ki dela za boga, ne more početi takih stvari,« še pravi.[9]

- Papež Pavel VI. je bil leta 1963 s strani Gerlada M. C. Fitzgeralda, vodje katoliške cerkve v zvezni državi Novi Meksiko, seznanjen s pedofilijo. V pismu se je Fitzgerlad zahvalil papežu za sprejem, nato pa je nadaljeval z razčlenjevanjem problema duhovnikov, ki imajo »nenormalna in homoseksualna nagnjenja«. »Osebno ne podpiram vrnitev takšnih duhovnikov, ki so zakrivili grehe zoper mlade, na delo. Iskreno predlagam, da jih izobčimo in njihove zločine prepustimo civilni oblasti,« je še dodal Fitzgerlad. V pismu je Fitzgerald še poudaril, da je premeščanje takšnih duhovnikov pogubna praksa.[10]

- Znano je, kaj vse se je v zadnjih desetletjih dogajalo v ZDA, Nemčiji, Italiji, Avstriji, na Irskem …, kjer o duhovniki spolno in drugače zlorabljali otroke. Tisoče in tisoče duhovnikov je zlorabilo deset tisoče otrok. In kaj se je dogajalo pred tem? Kaj se je dogajalo v prejšnjih stoletjih in npr. v mračnem srednjem veku? Koliko otrok so takrat zlorabili kleriki?

Papež Frančišek na vsakem koraku poudarja zlo spolnih zlorab otrok s strani klerikov. V pogovoru z jezuiti v Čilu je dejal, da se ob petkih običajno sreča z žrtvami zlorab s strani duhovnikov. Srečanja po besedah tiskovnega predstavnika Svetega sedeža potekajo povsem zasebno.[11] In kaj je papež storil? Ali je že kakšnega klerika izobčil iz katoliške cerkve, kot je to predlagal zgoraj omenjeni Fitzgerlad? In kot je to obljubil papež Benedikt XVI., ko je bil leta 2008 na obisku v ZDA. Po poročanju medijev je papež takrat med obiskom dejal, da ga je sram in da ne bo več dovolil pedofilije v katoliških vrstah, ker je to nedopustno in v nasprotju s cerkvenimi nauki. V cerkvi ne more biti več prostora za pedofile in da bodo iz nje izključili vse pedofile, je še poudaril papež Ratzinger. Ali so bili pedofili iz cerkve že izključeni? Ali je papež Benedikt držal besedo, ki jo je dal javno? Ali so bili pedofili izključeni tudi v Sloveniji? Ali so slovenski škofi poskrbeli za izključitev katoliških pedofilskih duhovnikov in katoliških pedofilskih laikov? Cerkev ni javno sporočila, da bi izključila oziroma izobčila kakšnega pedofila. Če do izključitev iz cerkve ni prišlo, ali niso bile potem besede papeža Benedikta o izključitvi pedofilov iz cerkve samo prazne besede? Po dejanjih jih boste spoznali, uči tudi papež. Seveda te biblijske besede veljajo tudi zanj! Dokler javnosti ne bodo sporočena na primer imena iz cerkve izključenih pedofilskih duhovnikov in drugih, so omenjene papeževe besede samo prazna obljuba in seveda navaden piar oz. blef. Seveda pri vsem tem ne gre za izključitev iz duhovniškega klana, temveč za izključitev iz katoliške cerkve. Torej za izobčenje oz. prekletstvo, ki prekletega pošlje v večni pekel. Seveda cerkveni.

V bibliji piše: »Kdor pohujša enega od teh malih, ki verujejo vame, bi bilo bolje zanj, da se mu obesi mlinski kamen na vrat in se potopi v globino morja.« (Mt 18,6) Namesto da bi storilcem »obesili« mlinski kamen na vrat in jih potopili v morje, kot to ukazuje biblija, škofje storilce premeščajo iz župnije v župnijo, nekatere celo pošljejo v tujino. In kaj se dogaja tam? Zopet zlorabe otrok?

Iz Poljske sta nedavno v Slovenijo prišla dva duhovnika, ki bosta službovala v cerkvi na Slovenskem, eden bo delal v župniji Ljubljana – Kašelj/Zalog, drugi pa bo duhovni pomočnik v župniji Dolnji Logatec. Ali sta mogoče premeščena v Slovenijo, ker sta na Poljskem spolno zlorabljala otroke in je Slovenija zanju »skrivališče«? Znano namreč je, da katoliška cerkev duhovnike, ki spolno zlorabljajo otroke, mnogokrat premesti v druge države, da tako zakrije sledi in tako ali drugače »omogoči« tem duhovnikom še nadaljnje zlorabe otrok.

Komu služi tisti, ki zlorablja otroke? Jezusu ali demonu? Komu služi tisti, ki prikriva zlorabe otrok? Jezusu ali demonu? Komu potem služijo pedofilski kleriki s kardinali na čelu? In komu služijo kleriki s papežem na čelu, ki prikrivajo spolne in druge zlorabe otrok? Jezus ali demonu?

Očitno se pedofilska zanka okoli vratu papeža Frančiška oži. Samo vprašanje časa je, kdaj ga bo »zadušila«.

_______________________
[1] svet24.si (7.2.2018).
[2] svet24.si (7.2.2018).
[3] Dnevnik, 7.2.2018.
[4] http://radio.ognjisce.si/sl/199/aktualno/26324/ (15.2.2018).
[5] https://www.infobae.com/sociedad/2016/10/18/caso-grassi-la-causa-que-desvela-al-papa-francisco/ (13.22018).
[6] Družina, 28.1.2018.
[7] https://www.rtvslo.si/svet/pretresena-avstralija-spolne-zlorabe-otrok-v-vec-kot-4-000-ustanovah/440583 (15.2.2018).
[8] https://www.rtvslo.si/svet/pretresena-avstralija-spolne-zlorabe-otrok-v-vec-kot-4-000-ustanovah/440583 (15.2.2018).
[9] https://www.dnevnik.si/1042794803/svet/nacionalna-tragedija-v-avstraliji-v-razlicnih-ustanovah-je-bilo-spolno-zlorabljenih-na-tisoce-otrok (15.2.2018).
[10] https://www.dnevnik.si/1042349445/svet/1042349445 (15.2.2018).
[11] http://radio.ognjisce.si/sl/199/svet/26377/ (15.2.2018).

Cerkveni škrlatni princ George kardinal Pell spolno zlorabljal otroke?

Svet zadnja leta pretresajo pedofilski škandali katoliških klerikov. ZDA, Irska, Nemčija, Avstrija, Švica, Francija, Italija, Poljska, Nizozemska, Belgija, Filipini, Hongkong, Mehika, Argentina, Salvador, Čile in druge države, kjer je prisotna katoliška cerkev, so leglo cerkvene pedofilije. Ne gre za občasne in posamezne primere, saj poročila iz mnogih držav pričajo o ustaljeni, dolgoletni in gnusni praksi zločinov. V mnogih od navedenih državah je roka pravice dosegla že marsikaterega cerkvenega zločinca.
Tokrat se roka pravice bliža kardinalu Pellu, avstralskemu kleriku, enemu najožjih sodelavcev papeža Frančiška, ki je bil pred selitvijo v Rim nadškof Melbourna in Sydneyja. Tega je avstralsko pravosodje obtožilo, da je v letih, ko je bil duhovnik in nato škof, tudi sam posiljeval mlade fante. Obtožbe na njegov račun je podalo več oseb, spolno naj bi zlorabljal otroke, ko je bil duhovnik v Ballaratu v letih 1976−1980 in nadškof v Melbournu v letih 1996−2001. Poleg tega ga bremeni obtožba, da naj bi prikrival pedofile. Kardinal je bil že večkrat zaslišan v zvezi s tem, 18. julija 2017 pa ga čaka zaslišanje na sodišču v Melbournu. Avstralec George Pell vse očitke zavrača in trdi, da je nedolžen. Govoril je celo o namernem klevetanju. Priznal pa je, da bi lahko naredil več, ko je v 70. letih izvedel za zlorabe, ki so jih izvajali duhovniki v državi Victoria. Sveti sedež je kardinala bolj ali manj podprl.
Kardinal Pell je najvišji predstavnik katoliške cerkve, ki ga preiskuje državno pravosodje. Do zdaj roka pravice še ni segla v kardinalske vrste, v škofovske vrste da, v kardinalske pa ne. Kdaj bo na vrsti sam papež? Kardinal Ratzinger naj bi vedel za konkretne spolne zlorabe klerikov pa je molčal. To je seveda potem vedel tudi, ko je postal papež. Kaj konkretnega ve papež Frančišek? Kot vrhovni »poglavar« katoliške cerkve ima možnost, da ve vse, kar se v njegovi cerkvi dogaja. In se je dogajalo. Kardinal Pell je v Vatikanu šef njegovih financ, kar je postal leta 2014. Že takrat se je vedelo, da je kardinal tako ali drugače vpleten v pedofilijo, pa ga je papež Frančišek kljub temu postavil na čelo nadzornega telesa za gospodarske zadeve Svetega sedeža, kar naj bi bilo finančno ministrstvo. Papež Frančišek naj bi spoštoval poštenost kardinala Pella njegovem delu pri finančni reformi Cerkve. In kakšna naj bi bila ta poštenost? Nekateri iz vrst cerkvenih mogočnikov so prišepnili novinarjem, da je kardinal Pell v pol leta porabil pol milijona evrov samo za svoje kaprice, v časniku Delo piše novinar Tone Hočevar.[1] Visoka funkcija visoki stroški, mogoče razmišlja kardinal Pell. Pa verjetno ni edini izmed škrlatnih princev, pa še kdo bi se našel zraven. Ali je tudi Jezus porabljal velike vsote denarja za »svoje kaprice«? Ali je Jezus sploh imel »kaprice«? Če ne, koga zastopa kardinal Pell? Jezusa ali njegovega nasprotnika? Čigav sin je kardinal: sin teme ali sin svetlobe? Še posebej, ker naj bi spolno zlorabljal otroke. Finančno razsipništvo, spolne zlorabe otrok in prikrivanje spolnih zlorab: čigave lastnosti so to? Božjega ali satanskega?
Katoliška cerkev pravi, da se bori proti spolnim zlorabam v svojih vrstah. Kakšen je ta boj, nazorno kaže naslednji dogodek. Iz komisije za preprečevanje spolnih zlorab v katoliški cerkvi, ki jo je leta 2014 ustanovil papež Frančišek, je izstopila Marie Collins. Kot razlog za izstop je navedla pomanjkanje komunikacije rimske kurije s komisijo. In kdo je Marie Collins? Irka, ki jo je pred desetletji spolno zlorabil katoliški duhovnik. Jasno je, da bo cerkev tako ali drugače ovirala vsa prizadevanja za razkritje satanskega početja svojih klerikov. Če ne gre drugače, pač Vatikan otežuje komunikacijo.
Sicer pa je katoliška cerkvena pedofilija močno razširjena tudi v Avstraliji. V tej državi je že bilo izrečenih vsaj 107 pravnomočnih obsodb zaradi spolnega nasilja v katoliški cerkvi, vseh žrtev pedofilije katoliških klerikov pa naj bi bilo več 1.000.[2] Seveda so to samo znane številke, resnične številke so po vsej verjetnosti mnogo višje, saj cerkev tudi tam skriva resnico. Zanimivo je, da je papeža Benedikta XVI., ko je leta 2008 prišel na obisk v Avstralijo, na letališču pozdravil prav kardinal George Pell, eden izmed takrat obtoženih za prikrivanje pedofilije med avstralskimi duhovniki. Zdaj pa je obtožen še za konkretne spolne zlorabe otrok, kot že navedeno. Ko je za kardinala v Avstraliji postalo prevroče, ga je papež Frančišek leta 2014 poklical v Vatikan in mu podelil odlično službo. Podobno je storil papež Janez Pavel II., ko je iz ZDA umaknil nadškofa Bernarda Lawa iz Bostona, povišanega v  kardinala – to je bilo v času, ko je tam izbruhnil škandal zaradi cerkvene pedofilije, v katerega je bil kardinal očitno močno vpleten. Avstralski duhovnik Denham je bil julija 2010 obsojen na več kot 19 let zaporne kazni zaradi posilstev 31 šolarjev in zaradi sadističnega izživljanja nad žrtvami. Odškodninski zahtevek žrtev do škofije naj bi okoli 150 milijonov.[3] Kaj je to proti vrednosti več kot 60 milijard dolarjev, kolikor naj bi bilo vredno cerkveno premoženje v Avstraliji. Zelo tragičen je primer sester Foster. Duhovnik O'Donel je v Avstraliji posilil Emmo in Kathy Foster, za kar je morala cerkev plačati 50.000 avstralskih dolarjev odškodnine. Kot je povedal njun oče, se je Emma v puberteti zavedla travme iz otroštva, postala anoreksična, začela uživati mamila, na koncu pa je pri 26 letih naredila samomor. Njena sestra Kathy pa je pri 15 letih začela piti, nato pa se je v avtomobilski nesreči tako poškodovala, da potrebuje neprekinjeno oskrbo. Po besedah očeta zlorabljenih otrok je bil prav kardinal Pell tisti, ki je dolga leta oviral razkritje tega zločina.[4]
Kje bo končal kardinal Pell s takšno popotnico? »Vsaka zloraba je svetoskrunstvo,« je izjavil nadškof Stres pri skupni maši avstrijskih in slovenskih škofov v Mariazellu v Avstriji.[5] Torej to velja tudi za spolne zlorabe otrok in mladostnikov. Vsaka spolna zloraba je svetoskrunstvo. Jezus iz Nazareta: »Resnično, povem vam: Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.« (Mt 25,40) Ali je cerkveni škrlatni princ kardinal Pell poleg otrok torej zlorabljal tudi Jezusa? Po cerkvenem nauku Boga!

___________________________
[1] Delo, 1.7.2017.
[2] Indirekt, 22.7.2009.
[3] Slovenske novice, 6.7.2010.
[4] Dnevnik, 18.7.2008.
[5] Družina, 4.7.2010.

Višje sodišče v Mariboru je razveljavilo sodbo okrožnega sodišča, s katero je to prisodilo eni izmed žrtev pedofilskega katoliškega duhovnika Jošta, ki je sicer med kazenskim postopkom umrl, 50.000 evrov. Odškodnino bi po prvostopenjski sodbi morale plačati mariborska nadškofija, celjska škofija in župnija Artiče. Kakšni razlogi so vodili višje sodišče, da je sodbo razveljavilo in odredilo ponoven postopek, trenutno še niso znani. Vendar pa to niti ni pomembno, pomembno je namreč to, zakaj se je cerkev sploh pritožila, saj je bilo dejansko stanje nesporno. Kot izhaja iz medijev, naj bi cerkev trdila, da po avtonomnem cerkvenem pravu škofija in župnija ne odgovarjata za dejanja duhovnika, ker da med njim in škofom ne obstaja razmerje delodajalec – delojemalec.

Stališče cerkve o odgovornosti je zelo zanimivo. Ne samo zanimivo, temveč tudi zelo dvolično.

Cerkev namreč trdi, da krščenec pripada njej, saj v Katekizmu katoliške Cerkve, (št. 1213 in naslednje, str. 331-345) piše:

• Krst ne očisti človeka le vseh grehov, marveč tudi napravi iz novokrščenca novo stvar (...).
• Ko je krščenec postal ud Cerkve, ne pripada več sam sebi, temveč tistemu, ki je umrl in vstal za nas. Od tedaj naprej je poklican k temu, da se podreja drugim, da jim služi v občestvu Cerkve, da je cerkvenim predstojnikom poslušen ter jih uboga in da jih upošteva s spoštovanjem in ljubeznijo. Kakor je krst za krščenca vir odgovornosti in dolžnosti, tako mu daje tudi pravice v Cerkvi (...).
• Tisti, ki so s krstom prerojeni v božje otroke, so dolžni pred ljudmi izpovedovati vero, ki so jo po Cerkvi prejeli od Boga, in se udeleževati apostolske ter misijonske dejavnosti božjega ljudstva.

Še nekaj nadaljnjih dolžnosti krščencev iz zakonika cerkvenega prava:

• S samim svojim načinom delovanja so dolžni ohranjati občestvo s Cerkvijo in naj zato zelo vestno izpolnjujejo dolžnosti, ki jih imajo tako do vesoljne kakor tudi do delne Cerkve, kateri po pravnih predpisih pripadajo (kanon 209).
• Po svoji zmožnosti morajo sveto živeti in z vsemi močmi prispevati k rasti in nenehnemu posvečevanju Cerkve (kanon 210).
• Prizadevati si, da se bo božje oznanilo odrešenja bolj in bolj širilo med vse ljudi vseh časov po vseh krajih zemlje (kanon 211).
• V zavesti svoje odgovornosti so verniki dolžni izkazovati krščansko pokorščino temu, kar posvečeni pastirji, ki predstavljajo Kristusa, kot učitelji vere razlagajo ali kot voditelji Cerkve določajo (kanon 212).

Omenjena cerkvena dokumenta torej določata status in dolžnosti vsakega krščenca. Iz tega je razvidno, da vsak krščenec pripada cerkvi. Zelo jasen je bil nezmotljivi papež Pij XI., ki je 18.9.1930 rekel: »Če že obstaja totalitaren režim – totalitaren v praksi in teoriji – je to režim Cerkve, saj Cerkvi človek pripada na totalen način.« (Enciklopedija Slovenije, 13. zvezek)

Krščenec torej pripada cerkvi na totalen način. Seveda to velja tudi za duhovnika, saj je tudi on krščenec. Krščenec, seveda tudi duhovnik, nima več svobodne volje, saj v celoti pripada cerkvi in mora širiti in braniti njen nauk. Je v neki vrsti sužnjelastniškega razmerja, še posebej, če se upošteva še dejstvo, da iz katoliške cerkve v bistvu ni mogoč izstop (samo formalen). Iz tega bi se lahko potegnil zaključek, da za krščenca odgovarja njegova cerkev, saj je njen »delavec«, ki sploh nima svobode ravnanja, temveč mora v celoti delovati po navodilih predstojnikov oz. po katoliški veri. To še v večji meri velja za duhovnika, ki je še v tesnejšem razmerju do svoje cerkve. Zato tudi za duhovnika odgovarja njegova cerkev. Odgovarja seveda tudi za njegova hudodelstva. Da katoliška cerkev odgovarja za zla dela svojih duhovnikov, je pred kratkim odločilo tudi pritožbeno sodišče v Portsmouthu. Navedlo je, da je odnos škofa in duhovnika podoben delovnem razmerju oz. razmerju šef – zaposleni, predmet sodnega postopka pa je bila spolna zloraba duhovnika.

Katoliška cerkev v svojem nauku govori o zadoščevanju. (Katekizem katoliške Cerkve, št. 1459, str. 386) Krivico je potrebno popraviti, pravi cerkev, saj to zahteva že preprosta pravičnost. Potrebno je povrniti ukradene reči, popraviti dobro ime obrekovanega, dati odškodnino za poškodbe ... Zakaj torej sedaj cerkev noče popraviti krivice, ki jo je storil njen klerik in izplačati odškodnine? Ali so njene besede o zadoščevanju samo blef in zanjo kot takšno ne veljajo? Ali se boji, da bi izplačana odškodnina za seboj potegnila plaz podobnih odškodninskih zahtevkov? Tudi če bi jih, to ni pomembno, saj cerkev sama pravi, da je potrebno krivice popraviti, razen tega pa pravi, da je spolnih zlorab v cerkvi zelo malo. Če jih je malo, potem tudi denarja za odškodnine ne bo šlo veliko. Ali je razlog za izmikanje plačilu odškodnine zato kje drugje? Ali nima denarja za izplačilo odškodnin? Temu bi bilo težko verjeti, saj je izjemno bogata. V svetu se njeno premoženje ocenjuje na več 1000 milijard evrov, tudi v Sloveniji je zelo bogata, saj je vrednost njenega nepremičnega premoženje po uradnih državnih podatkih okoli 800 milijonov evrov, v zadnjem času pa cerkvena sfera letno dobi iz javnih sredstev več kot 20 milijonov evrov.

Slej ali prej bodo cerkveni pravni triki odpovedali. Škodo bo morala povrniti. Prej ko bo to storila, bolje bo zanjo in za žrtv.

Cerkveni pritisk na sodišče?

Pravnomočno obsojeni katoliški župnik Anton Kmet, zaradi spolnega napada na otroka, mlajšega od 15 let, obsojen na 10 mesecev nepogojne kazni zapora, še ni nastopil prestajanje zaporne kazni. Vzrok je v precedenčni odločitvi sodišča, s katero mu je odloženo prestajanje zaporne kazni. Takšna odločitev sodišča je povezana z dejstvom, da je zagovornik pravnomočno obsojenega pedofilskega klerika vložil na vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti, ki pa sama po sebi ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe. (Večer, 21.9.2011)

Odločitev slovenskega sodišča glede nastopa prestajanja zapora katoliškega pedofilskega župnika je zelo zanimiva. Ker gre za precedens, se je očitno moralo zgoditi nekaj pomembnega, da je sodišče odločilo drugače, kot v prejšnjih enakih ali podobnih primerih. Kaj bi to bilo? Ali je mogoče katoliška cerkev pritisnila na sodišče, da odloži prestajanje kazni do odločitve vrhovnega sodišča? Ali pa je razlog kje drugje?

Dejstvo je, da katoliška cerkve ne priznava slovenskega pravnega reda, če je v nasprotju z evangeliji, kot to izhaja iz njenega katekizma. V tem primeru imajo primat cerkveni evangeliji. Po katoliškem nauku je papež nad vsemi vladarji tega sveta, torej tudi nad predsedniki držav, vlad in njihovimi parlamenti ter sodišči. Vsak katolik je dolžan slediti papežu in braniti katoliško vero vedno in povsod, tudi na civilnem sodišču. To seveda velja tudi za sodnike na teh sodiščih, če so cerkveni verniki. „Človek pa, ki bi predrzno ravnal, tako da ne bi poslušal duhovnika, ki tam opravlja službo GOSPODU, tvojemu Bogu ali sodnika, ta človek mora umreti.“ (5 Mz 17,12) Po cerkvenem nauku, ki izhaja iz krvave biblije, je torej vsak človek, ne glede na to, ali je vernik ali nevernik, dolžan poslušati katoliškega duhovnika, sicer mora umreti. Tudi leta 2011, saj biblija v polnosti kot božja beseda, seveda po nauku katoliške cerkve, velja še danes.

Slovenski civilni sodnik je pri izvajanju sodniške funkcije po ustavi neodvisen. Ali velja to tudi za sodnika, ki je katoliški vernik? Glede na katoliški nauk vsekakor ne, če pride do kolizije s tem naukom. Takrat mora namreč odločiti po cerkvenem nauku oz. evangelijih, saj imajo ti primat pred pravnim redom Slovenije. Torej če na sodišče pokliče kaplan, torej duhovnik, in sodniku reče, da mora soditi tako in tako, ker je to po evangeliju, mora katoliški sodnik izdati sodbo v skladu z napotilom kaplana. Če tega ne stori, je po bibliji zapisan smrti.

Ali je mogoče kakšen kaplan, v imenu papeža, poklical na sodišče, ki je odločalo o odložitvi prestajanja zaporne kazni pedofilskemu kleriku in namignil sodniku, da mora predlogu za odlog ugoditi, saj sicer zapade biblijskemu stavku: „Človek pa, ki bi predrzno ravnal, tako da ne bi poslušal duhovnika, ki tam opravlja službo GOSPODU, tvojemu Bogu ali sodnika, ta človek mora umreti,“ (5 Mz 17,12) ne glede na to, ali je vernik ali ne. Marsikoga bi takšna grožnja, ki bi jo izrekel pripadnik organizacije, za katero znani nemški zgodovinar pravi, da na svetu ni organizacije, ki bi bila od antike do sedaj tako obremenjena z zločini kot rimsko-katoliška cerkev, prestrašila.

Ni še dolgo od tega, ko se je predsednik slovenskega ustavnega sodišča kot predstavnik tega sodišča udeležil katoliške maše. Ali ni s svojo navzočnostjo pri maši priznal primat cerkve nad posvetno oblastjo? Ali ni s tem priznal primat kanonskega prava nad ustavnim pravom Republike Slovenije? Ali ni s tem priznal cerkveno pravilo, da so evangeliji nad ustavo, če je med njima nasprotje?

Ustavno sodišče je izdalo več odločb, ki so bile za katoliško cerkev zelo ugodne. Katoliško cerkev je v eni izmed njih proglasilo za splošno koristno organizacijo, kar je popolnoma nerazumljivo in kaže na nepoznavanje zgodovine in nauka te cerkve. Kako je lahko splošno koristna organizacija, ki ne priznava primata slovenskega pravnega reda, če je v nasprotju z njenim evangelijem, ki ljudem ne priznava pravice do življenja in še vedno ima smrtno kazen, ki ne priznava svobode vesti, saj še vedno krsti dojenčke in ne pozna celovitega izstopa, ki ženskam, judom … ne priznava dostojanstva, ki v svojem nauku poziva na ubijanje drugače spolno usmerjenih, prešuštnikov …, ki je izjemno obremenjena s krvjo in zločini vseh vrst ...

Država mora biti glede na 7. člen ustave versko nevtralna. Ne sme podpirati nobene verske skupnosti, nobene vere, do vseh mora imeti enak odnos. Ali je država versko nevtralna, če se njeni predstavniki udeležujejo verskih obredov neke verske skupnosti? Ali je predsednik ustavnega sodišča na katoliški maši tudi molil, pel, šel celo k obhajilu? Če da, v čigavem imenu? V imenu judov, muslimanov, ateistov …? Se je pri maši tudi klanjal cerkvi? Predsednik ustavnega sodišča se klanja katoliškemu kleriku?

Premestitve klerikov v cerkvi – zopet prikrivanje pedofilije?

Po pisanju časnika Večer (17.9.2011) naj bi prišlo v Škofiji Murska Sobota do kadrovskih menjav med kleriki. Da je do menjav res tudi prišlo, je razvidno tudi iz škofijske spletne strani. Tokratne kadrovske menjave med duhovniki niso bile prve, podobne so bile tudi pred kakšnim letom. Takrat je zamenjalo cerkveno delovno mesto kar 18 duhovnikov od 54, kar je povzročilo silovite odmeve med verniki, je še zapisano v Večeru.

Ker je do menjav duhovnikov v omenjeni škofiji prišlo tudi že 1. avgusta letos, torej pred slabima dvema mesecema, se postavlja, zakaj ponovne premestitve? Ali so mogoče zadaj pedofilske afere? Znano namreč je, da je cerkev mnoge pedofilske klerike premeščala iz župnije v župnijo zato, da je prekrila njihovo zločinsko dejavnost in jim tako še nadalje omogočila spolne zlorabe otrok. Mogoče je, da se to dogaja še danes! Ali so med premeščenimi duhovniku v Škofiji Murska Sobota tudi pedofili? Verjetnost obstaja, saj cerkev svoje politike ni spremenila in pedofilske duhovnike še vedno ščiti in jih ne prijavlja državi, čeprav bi jih morala! Zadnji primer Nadškofije Ljubljana to potrjuje.

Po 91. členu Zakona o socialnem varstvu vsaka organizacija, ki pri svojem delu ugotovi ogroženost otroka dolžna o tem obvestiti center za socialno delo na svojem območju. Iz tega izhaja, da mora vsaka organizacija, torej tudi cerkvena, npr. škofija, župnija …, ki pri svojem delu ugotovi, da nek klerik ogroža otroka, npr. kot pedofil, to takoj javiti centru za socialno delo. Ali cerkev in njene organizacije to delajo? Po vsej verjetnosti ne, saj če bi, bi to prišlo v javnost.

Po podatkih same katoliške cerkve naj bi bilo v Sloveniji od 2 do 4 odstotke duhovnikov pedofilov, kar pomeni, da naj bi bilo pri nas, glede na to, da je v Sloveniji okoli 1.000 katoliških duhovnikov, med 20 in 40 duhovnikov storilcev kaznivih dejanj, povezanih s spolno zlorabo otrok. Iz izkušenj je znano, da cerkev v mnogih primerih ni govorila resnice, zaradi česar je mogoče sklepati, da je pedofilskih duhovnikov mnogo več kot to prikazuje cerkev. Znano je, da ima pedofilski storilec več žrtev, povprečno, po podatkih same cerkve, do 8. Obstajajo pa mnogi, ki so jih imeli več kot 10 ali celo več 10 (v tujini).

Med v Škofiji Murska Sobota premeščenimi duhovniki je lahko torej, vsaj teoretično, nekaj pedofilov. Koliko jih je, če so, javnost ne ve, ve pa cerkev, saj, kot to zatrjuje njej visok predstavnik dr. Saje (Mag, 11. 10. 2006), dobro pozna stanje med duhovščino. Zato zagotovo ve kateri kleriki so pedofili. Ve tudi, koliko otrok so ti zlorabili. Ve, pa ne pove, čeprav bi morala državi to takoj povedati, ko bi zaznala ogroženost otroka s strani duhovnika. To je njena dolžnost iz 91. člena že omenjenega Zakona o socialnem varstvu.