Nadškof Zore o darovanju – ali to tudi sam počne?

V medijih je bilo zaslediti naslednje besede nadškofa Zoreta: »Bogati redkokdaj dajejo, redkokdaj. Bogati ponavadi kupujejo … kupujejo moč, oblast, občudovanje … dajejo pa ne, čeprav se včasih tako lepo sliši o tej ali oni donaciji.« Nadškof Zore ima bolj ali manj prav, vsekakor pa njegove besede veljajo še posebej za njegovo organizacijo, torej katoliško cerkev v Sloveniji. Znano namreč je, da je katoliška cerkev v Sloveniji, predvsem pa Nadškofija Ljubljana, ki jo on vodi, zelo bogata. Cerkev je v Sloveniji lastnica 33.331 nepremičnin v skupni vrednosti okoli 700 mil. evrov. Ljubljanska nadškofija ima nepremičnine v vrednosti več kot 100 mil. evrov (v lasti ima okoli 30.000 ha gozdov), poleg tega pa ima letno več milijonov evrov dobička iz svoje direktne ali indirektne gospodarske dejavnosti. Poleg tega je iz javnih sredstev po letu 2003 dobila skupaj s svojimi tako ali drugače povezanimi subjekti (Zavod sv. Stanislava, Metropolitana, Družina, Škofijska karitas …) skoraj 100 mil. evrov. Seveda še mnogo milijonov pred tem letom. Davkoplačevalci so torej morali že itak bogato nadškofijo še dodatno financirati. In to financiranje teče dalje, saj npr. samo Zavod sv. Stanislava, ta pa je ustanovljen za širjenje katoliške ideologije, letno dobiva kar več milijonov evrov iz javne blagajne.

Ob tako bogati organizaciji, kot je ljubljanska nadškofija, se postavi vprašanje, koliko ona daje drugim, kajti nadškof Zore pravi, da bogati redkokdaj dajejo. Ali je prodala svoje nepremičnine in denar razdelila revežem in s tem sledila Jezusu, ki je bogatemu mladeniču med drugim rekel: prodaj vse in mi sledi. Koliko je sam nadškof dal revnim, če je sploh kaj dal?

Pred kratkim je cerkev preko Slovenskega karitasa zbirala sredstva za pomoč ubogim. V Celju je namreč organizirala dobrodelni koncert Klic dobrote, za družine v stiski. Ob tej priliki je bilo zbranih okoli 170.000 evrov. Postavi se vprašanje, koliko je k tej vsoti prispevala ljubljanska nadškofija? Koliko nadškof Zore osebno, koliko ostali škofje iz te nadškofije in škofovske konference? Koliko so prispevali drugi kleriki? Če so vsi ti sploh kaj prispevali? Če so, so to verjetno drobtinice. Nadškof Zore je tudi dejal, naj bomo v darovanju velikodušni. Dobro bi bilo videti njegovo velikodušnost! Kajti nadškof uči zlato pravilo, ki pravi, kar želiš, da drugi storijo, stori ti prvi! Torej, prvo bi on moral darovati, šele potem bi lahko to pričakoval od drugih! Dobro bi bilo, da bi objavil, koliko in kdaj je daroval ob priliki omenjenega koncerta? Da javnost vidi njegovo velikodušnost! Seveda to velja tudi za druge škofe in klerike ter njihove organizacije.

Ob priliki koncerta je bilo zbranih okoli 170.000 evrov. V Sloveniji je mnogo več kot milijon katolikov, zbranih pa tako malo sredstev. Zanimivo! Mogoče vedno več ljudi spoznava, da bistvo karitasa ni pomoč ubogim, temveč širjenje katoliške ideologije. In to na tuj račun. In da so njihovi prispevki zato zlorabljeni. Vse katoliške dejavnosti, tudi dobrodelnost, so v funkciji širjenja cerkvenega vpliva in moči, seveda pod krinko vere. In tu jim beseda Jezus pride zelo prav.

Ljubljanska nadškofija je zelo povezana s papeževimi besedami revna cerkev za revne. Je zelo bogata, revnim daje malo ali pa nič, grabi pa na veliko: iz javnih sredstev, gozdov in drugih svojih nepremičnin … in povečuje svoje bogastvo. Torej bogata cerkev in revni, kar je v mislih imel papež, ko je govoril o revni cerkvi za revne. Revni naj ostanejo še naprej revni, cerkev pa bogata, revna pa samo v besedi »revna«, je smisel njegovih besed. Kajti katoliška cerkev dela marsikaj, da se revščina na svetu ohrani ali pa poveča.

Je pa ljubljanska nadškofija vsekakor revna v nekem drugem smislu – v življenju po nauku Jezusa! Tu pa gre za veliko revščino, kajti njeno življenje z Jezusom nima nič skupnega! Njeno življenje je katoliško in ne krščansko! Med njima pa je bistvena razlika: kristjani sledijo pacifistu Jezusu, katoliki pa papežu (podpira vojne in drugi nasilje), in drugim cerkvenim bogovom, kot so npr.: svetniki, devica Marija, denar …! Seveda to velja ne samo za ljubljansko nadškofijo in njene katolike, temveč za celotno katoliško cerkev. Ta z Jezusom nima nič skupnega. Njegovo ime uporablja samo za to, da pod njim skriva svojo pravo bit: to pa je zlo in nič drugega. To zlo torej prekrije z Jezusovim imenom zato, da ljudje ne bi prepoznali njenih pravih namenov. Bog podzemlja je zelo spreten. Toda tudi njemu so štete ure.

Res pa je nekaj. Nadškof Zore na veliko daruje. In to maše. Na veliko mašuje. Komu daruje maše, če Jezus ni maševal? Niti jih ni zapovedal! Maše niso Jezusova volja. Če bi bila, potem bi tudi on maševal. Če maše niso Jezusova volja, čigava volja so potem? Mogoče volja boga podzemlja? Potem je maša dar bogu podzemlja – bogu nasilja in krvi! Kaj ima potem s tem Bog Stvarnik? Nič!

Maše so ponavadi plačane s strani naročnikov. Cerkveno darovanje maše je torej bolj ali manj plačano. Plačano darovanje!? Ali je potem to res dar? Pa še nekaj: pri darovanju maše se pobirajo darovi vernikov. Maša je torej večkrat plačana. Seveda gredo darovi cerkvi. Ta se na ta način samo bogati. Kaj pa reveži?

Politični vrh Slovenije zopet vdano pred škofom

V ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja je bila v sredo, 23. decembra 2015 ob državnem prazniku samostojnosti in enotnosti maša, ki jo je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Po cerkvenih podatkih so se maše udeležili mnogi slovenski politiki, med njimi tudi predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez, predsednik vlade dr. Miro Cerar, predsednik državnega sveta Mitja Bervar in predsednik ustavnega sodišča mag. Miroslav Mozetič. Maše se je udeležil praktično celoten slovenski politični vrh, saj so bili pri maši tudi mnogi poslanci in drugi državni uradniki. Bolj ali manj podobno je bilo pri prejšnjih katoliških mašah za domovino.

Po ustavi je država ločena od cerkve. Zato je nerazumljivo, da so šli k verskemu obredu neke cerkve predstavniki posvetne oz. državne oblasti. V čigavem imenu so bili tam? V svojem ali v imenu vseh državljanov? Ali so bili tam tudi v imenu nekatolikov, ateistov ... Na podlagi česa lahko predstavnik države predstavlja npr. vernika nekatoliške verske skupnosti pri verskem obredu katoliške cerkve, ki npr. trdi, da je ta verska skupnost sekta, članom »sekte« pa sploh ne priznava pravice obstoja. Ali ni to poniževalno do te verske skupnosti in njenih vernikov?

Država mora biti glede na 7. člen ustave versko nevtralna. Ne sme podpirati nobene verske skupnosti, nobene vere, do vseh mora imeti enak odnos. Ali je država versko nevtralna, če se njeni predstavniki udeležujejo verskih obredov neke verske skupnosti? Ali so predstavniki države na katoliški maši tudi molili, peli, šli k obhajilu? Če so, v čigavem imenu? V imenu muslimanov, ateistov, prakristjanov ...? So se pri maši klanjali cerkvi? Predsednik države se klanja duhovniku? Tudi načelnik generalštaba, generalni direktor policije ali varuhinja človekovih pravic? Tudi ti so se namreč kot predstavniki države že udeležili katoliške maše. Ali niso predstavniki države s svojo navzočnostjo pri maši priznali primat cerkve nad posvetno oblastjo? Ali niso s tem priznali primat kanonskega prava nad ustavnim pravom Slovenije? Ali niso s tem priznali cerkveno pravilo, da so evangeliji nad ustavo, če je med njima nasprotje? Vsaj dejansko?!

Katoliška cerkev je organizacija, ki je proti mnogim človekovim pravicam, ki jih priznava slovenska ustava. Tako ne priznava pravice do življenja, saj njena biblija predvideva smrtno kazen za večje število moralnih prekrškov. Še sedaj je treba pobiti homoseksualce, prešuštnike, otroke, ki udarijo starše, sinove, ki staršev ne poslušajo, tiste, ki ne poslušajo duhovnika ... Cerkev ne priznava svobode vesti, saj krsti dojenčke, s čimer jim odvzema versko svobodo, ki jo tudi otrokom priznava ustava v 41. členu in ki potem sploh ne morejo več celovito izstopiti iz cerkve. Cerkev je tudi proti volilni pravici (to je spremenila v volilno dolžnost), svobodi izražanja in tiska (papež Gregor XVI. je leta 1832 dejal, da je človekova svobodna volja norost, bil je proti svobodi tiska in vesti, njegov kolega Leon XIII. pa je rekel, da ni dovoljeno spodbujati svobode mišljenja in svobode tiska) ... Papež Pij XII. je leta 1954 dejal, da kar ne ustreza resnici in morali (seveda je imel v mislih cerkveno resnico in moralo), nima pravice do obstoja. Ateiste je torej potrebno po papežu Piju XII. pobiti - seveda ne samo njih.

Organizaciji, ki praktično dnevno krši temeljne človekove pravice in ki v bistvu sploh ne priznava slovenske države, so se »poklonili« predstavniki slovenske države, tudi najvišji. Zelo žalostno. »Priklonili« so se organizaciji, za katero je znani nemški zgodovinar Karlheinz Deschner dejal: »Na svetu ni organizacije, ki bi bila 'v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20-­tem stoletju tako obremenjena z zločini, (...) prav posebno rimskokatoliška cerkev'«. Priklonili« so se organizaciji, za katero je papež Pij XI. dejal: »Če že obstaja totalitaren režim - totalitaren v praksi in teoriji - je to režim Cerkve, saj Cerkvi človek pripada na totalen način.«

Posebej skrb vzbujajoče je, da je bil pri maši tudi predsednik ustavnega sodišča. Ali ni s svojo navzočnostjo pri maši priznal primat cerkve nad posvetno oblastjo? Ali ni s tem priznal primat kanonskega prava nad ustavnim pravom Republike Slovenije? Ali ni s tem priznal cerkveno pravilo, da so evangeliji nad ustavo, če je med njima nasprotje? Prisotnost predsednika »najvišjega« sodišča v Sloveniji na katoliški maši je ena najhujših kršitev slovenske ustave, zaradi česar bi morala predsedniku prenehati funkcija predsednika in sodnika. Kajti sodelovanje oz. že sama prisotnost na maši pomeni strinjanje s cerkveno ideologijo, kar v bistvu pomeni, da takšna oseba ni več neodvisna - odvisna je namreč od cerkvene ideologije. In kako naj potem sodi v skladu s slovenskim pravnim redom, če je cerkveno indoktrinirana? In predpostavlja kanonsko pravo oz. cerkveni nauk slovenskemu pravnemu redu! In ta nauk je, kot že navedeno, v mnogem v nasprotju s slovensko ustavo.

Suma sumarum: navzočnost državnih predstavnikov na katoliških mašah je huda kršitev ustavnega načela ločitve države in cerkve in je še en dokaz o državnem hlapčevstvu. Zelo jasen v zvezi s tem je bil prof. dr. Boštjan M. Zupančič, ki je leta 1990 zapisal: »Jasno: vsako državno udejstvovanje pri verskih obredih je žalitev in napad na vse predstavnike drugih ver in za ateiste. Kaj si pri tem na primer mislijo muslimani - in povsem irelevantno je, da so to preprosti delavci, npr. albanske narodnosti - ko na televiziji gledajo predsednika vlade, kako se križa in pokleka pri katoliškem verskem obredu?« (Sodobnost, 1990, št. 11).

Papež Frančišek se je leta 2014 srečal s člani Vrhovnega sveta italijanskih sodnikov in jim bral »litanije« o objektivnosti, nadstrankarskem sojenju in o vzoru moralne integritete, kar morajo biti. In to govori predstavnik organizacije, ki je neobjektivna, vzor nemorale, strankarsko opredeljena ... Čudno je, da so italijanski sodniki sploh poslušali papeža? Ali ga priznavajo za svojega šefa? Ali so tudi oni indoktrinirani z nasilno cerkveno ideologijo? Ali lahko potem sodijo nepristransko?

Maša za domovino

Pri maši za domovino, ki jo je v petek, 22.6.2012 v ljubljanski stolnici vodil duhovnik Stres, se je zbralo večje število predstavnikov slovenske države. Poleg vojaških oseb, je bilo v cerkvi pri maši videti predsednika vlade in ustavnega sodišča, slovenske in evropske poslance ter druge. Pri maši je bil tudi visoki predstavnik slovenske vojske.

Po ustavi je država ločena od cerkve. Zato je nerazumljivo, da so šli k verskemu obredu neke cerkve predstavniki ljudstva in predstavniki posvetne oblasti. V čigavem imenu so bili tam? V svojem ali v imenu vseh državljanov? Ali so bili tam tudi v imenu nekatolikov, ateistov … Na podlagi česa lahko predstavnik države predstavlja npr. vernika neke nekatoliške verske skupnosti pri verskem obredu katoliške cerkve, ki npr. trdi, da je ta verska skupnost sekta. Ali ni to poniževalno do te verske skupnosti in njenih vernikov?

Država mora biti glede na 7. člen ustave versko nevtralna. Ne sme podpirati nobene verske skupnosti, nobene vere, do vseh mora imeti enak odnos. Ali je država versko nevtralna, če se njeni predstavniki udeležujejo verskih obredov neke verske skupnosti? Ali so predstavniki države na katoliški maši tudi molili, peli, šli k obhajilu? Če so, v čigavem imenu? V imenu judov, muslimanov …? So se pri maši tudi klanjali cerkvi? Predsednik Ustavnega sodišča se klanja duhovniku? Enako tudi vojak!

Posebej zaskrbljujoče je, da je bil pri maši tudi predsednik ustavnega sodišča. Ali ni s svojo navzočnostjo pri maši priznal primat cerkve nad posvetno oblastjo? Ali ni s tem priznal primat kanonskega prava nad ustavnim pravom Republike Slovenije? Ali ni s tem priznal cerkveno pravilo, da so evangeliji nad ustavo, če je med njima nasprotje? Kako bo odločal, če bo obravnaval zadevo, ki se tiče cerkve? Se bo izločil, kajti ali je lahko nepristranski, če se udeležuje katoliških verskih obredov? Pa to ni bilo prvič: tudi lansko leto je bil predsednik ustavnega sodišča pri maši za domovino.

Ustavno sodišče je izdalo več odločb, ki so bile za katoliško cerkev zelo ugodne. Katoliško cerkev je v eni izmed njih proglasilo za splošno koristno organizacijo, kar je popolnoma nerazumljivo in po vsej verjetnosti kaže na nepoznavanje zgodovine in nauka te cerkve. Kako je lahko splošno koristna organizacija, ki ne priznava primata slovenskega pravnega reda, če je v nasprotju z njenim evangelijem, ki ljudem ne priznava pravice do življenja in še vedno ima smrtno kazen, ki ne priznava svobode vesti, saj še vedno krsti dojenčke in ne pozna celovitega izstopa, ki ženskam, judom … ne priznava dostojanstva, ki v svojem nauku poziva na ubijanje drugače spolno usmerjenih, prešuštnikov …, ki je izjemno obremenjena s krvjo in zločini vseh vrst … (Zgodovinar Karlheinz Deschner: Na svetu ni organizacije, ki bi bila »v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20-tem stoletju tako obremenjena z zločini, kot krščanska cerkev, prav posebno rimsko-katoliška cerkev«. (Kdo sedi na Petrovem stolu, 3. del))

Pri maši so bili tudi predstavniki vojske. Kaj so tam počeli, ni jasno. Ali je mogoče vrhovni poveljnik slovenske vojske katoliška cerkev? Ali so vojaki molili katoliške molitve? Ali so mogoče katoliškega boga kaj prosili? Da bi bog pomagal pobiti čim več talibanov, glede na to, da je slovenska vojska v Afganistanu? V slovenski ustavi pa je zapisano, da je človekovo življenje nedotakljivo. Torej tudi življenje vseh talibanov, proti katerim se bori slovenska politika, ki je v ta namen zlorabila tudi vojsko. Seveda pa tudi cerkev podpira pobijanje talibanov, saj so nekatoliki, ti pa po katoliškem nauku sploh nimajo pravice do življenja.

Katoliška cerkev je pripravila mašo za domovino in ne za državo Slovenijo. S pojmom domovina cerkev namreč ne misli slovenske države, temveč gre za katoliško domovino, kar pa ni enako državi. In temu so se poklonili slovenski državniki. Poklonili so se katoliški domovini, Vatikanu in ne slovenski državi. Ali ni to žalostno?

Cerkveni pritisk na sodišče?

Pravnomočno obsojeni katoliški župnik Anton Kmet, zaradi spolnega napada na otroka, mlajšega od 15 let, obsojen na 10 mesecev nepogojne kazni zapora, še ni nastopil prestajanje zaporne kazni. Vzrok je v precedenčni odločitvi sodišča, s katero mu je odloženo prestajanje zaporne kazni. Takšna odločitev sodišča je povezana z dejstvom, da je zagovornik pravnomočno obsojenega pedofilskega klerika vložil na vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti, ki pa sama po sebi ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe. (Večer, 21.9.2011)

Odločitev slovenskega sodišča glede nastopa prestajanja zapora katoliškega pedofilskega župnika je zelo zanimiva. Ker gre za precedens, se je očitno moralo zgoditi nekaj pomembnega, da je sodišče odločilo drugače, kot v prejšnjih enakih ali podobnih primerih. Kaj bi to bilo? Ali je mogoče katoliška cerkev pritisnila na sodišče, da odloži prestajanje kazni do odločitve vrhovnega sodišča? Ali pa je razlog kje drugje?

Dejstvo je, da katoliška cerkve ne priznava slovenskega pravnega reda, če je v nasprotju z evangeliji, kot to izhaja iz njenega katekizma. V tem primeru imajo primat cerkveni evangeliji. Po katoliškem nauku je papež nad vsemi vladarji tega sveta, torej tudi nad predsedniki držav, vlad in njihovimi parlamenti ter sodišči. Vsak katolik je dolžan slediti papežu in braniti katoliško vero vedno in povsod, tudi na civilnem sodišču. To seveda velja tudi za sodnike na teh sodiščih, če so cerkveni verniki. „Človek pa, ki bi predrzno ravnal, tako da ne bi poslušal duhovnika, ki tam opravlja službo GOSPODU, tvojemu Bogu ali sodnika, ta človek mora umreti.“ (5 Mz 17,12) Po cerkvenem nauku, ki izhaja iz krvave biblije, je torej vsak človek, ne glede na to, ali je vernik ali nevernik, dolžan poslušati katoliškega duhovnika, sicer mora umreti. Tudi leta 2011, saj biblija v polnosti kot božja beseda, seveda po nauku katoliške cerkve, velja še danes.

Slovenski civilni sodnik je pri izvajanju sodniške funkcije po ustavi neodvisen. Ali velja to tudi za sodnika, ki je katoliški vernik? Glede na katoliški nauk vsekakor ne, če pride do kolizije s tem naukom. Takrat mora namreč odločiti po cerkvenem nauku oz. evangelijih, saj imajo ti primat pred pravnim redom Slovenije. Torej če na sodišče pokliče kaplan, torej duhovnik, in sodniku reče, da mora soditi tako in tako, ker je to po evangeliju, mora katoliški sodnik izdati sodbo v skladu z napotilom kaplana. Če tega ne stori, je po bibliji zapisan smrti.

Ali je mogoče kakšen kaplan, v imenu papeža, poklical na sodišče, ki je odločalo o odložitvi prestajanja zaporne kazni pedofilskemu kleriku in namignil sodniku, da mora predlogu za odlog ugoditi, saj sicer zapade biblijskemu stavku: „Človek pa, ki bi predrzno ravnal, tako da ne bi poslušal duhovnika, ki tam opravlja službo GOSPODU, tvojemu Bogu ali sodnika, ta človek mora umreti,“ (5 Mz 17,12) ne glede na to, ali je vernik ali ne. Marsikoga bi takšna grožnja, ki bi jo izrekel pripadnik organizacije, za katero znani nemški zgodovinar pravi, da na svetu ni organizacije, ki bi bila od antike do sedaj tako obremenjena z zločini kot rimsko-katoliška cerkev, prestrašila.

Ni še dolgo od tega, ko se je predsednik slovenskega ustavnega sodišča kot predstavnik tega sodišča udeležil katoliške maše. Ali ni s svojo navzočnostjo pri maši priznal primat cerkve nad posvetno oblastjo? Ali ni s tem priznal primat kanonskega prava nad ustavnim pravom Republike Slovenije? Ali ni s tem priznal cerkveno pravilo, da so evangeliji nad ustavo, če je med njima nasprotje?

Ustavno sodišče je izdalo več odločb, ki so bile za katoliško cerkev zelo ugodne. Katoliško cerkev je v eni izmed njih proglasilo za splošno koristno organizacijo, kar je popolnoma nerazumljivo in kaže na nepoznavanje zgodovine in nauka te cerkve. Kako je lahko splošno koristna organizacija, ki ne priznava primata slovenskega pravnega reda, če je v nasprotju z njenim evangelijem, ki ljudem ne priznava pravice do življenja in še vedno ima smrtno kazen, ki ne priznava svobode vesti, saj še vedno krsti dojenčke in ne pozna celovitega izstopa, ki ženskam, judom … ne priznava dostojanstva, ki v svojem nauku poziva na ubijanje drugače spolno usmerjenih, prešuštnikov …, ki je izjemno obremenjena s krvjo in zločini vseh vrst ...

Država mora biti glede na 7. člen ustave versko nevtralna. Ne sme podpirati nobene verske skupnosti, nobene vere, do vseh mora imeti enak odnos. Ali je država versko nevtralna, če se njeni predstavniki udeležujejo verskih obredov neke verske skupnosti? Ali je predsednik ustavnega sodišča na katoliški maši tudi molil, pel, šel celo k obhajilu? Če da, v čigavem imenu? V imenu judov, muslimanov, ateistov …? Se je pri maši tudi klanjal cerkvi? Predsednik ustavnega sodišča se klanja katoliškemu kleriku?