Cepljenje: zdraviti zdrave?!

Mediji so poročali, da je letos v Evropi po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zaradi ošpic umrlo 35 ljudi. V Italiji so v zadnjih 12 mesecih ugotovili 3.300 primerov ošpic in dve smrti, v Romuniji je zaradi ošpic letos umrlo 31 ljudi, en primer smrti pa so zaznali tudi v Nemčiji in na Portugalskem.[1]
Cepljenje ljudi, predvsem obvezno, je aktualna tema, s katero se je ukvarjalo tudi ustavno sodišče, predvsem z vidika, ali je obvezno cepljenje otrok skladno z ustavo. V odločbi o tem vprašanju je zapisalo, da je cepljenje proti nalezljivim boleznim preventivni zdravstveni ukrep, ki pomeni zdravljenje v širšem smislu in prispeva k ohranjanju zdravja posameznika in članov širše skupnosti. Zanimivo stališče sodišča: cepljenje je zdravstveni ukrep in pomeni zdravljenje v širšem smislu. Ali obstaja zdravljenje v širšem in ožjem smislu? Ali ne obstaja samo (eno) zdravljenje, katerega bistvo je, po Slovarju slovenskega knjižnega jezika, da se dela na tem, da kdo postane zdrav. In kdo naj bi postal zdrav? Tisti, ki je bolan. Ali se lahko ta zdravi v širšem smislu? Če je nekdo zdrav, ali ga je treba sploh zdraviti? Vsekakor ne. Toda ustavno sodišče pravi drugače: zdraviti je potrebno tudi zdrave. Kajti osebe, ki se cepijo, so zdrave glede na bolezen, proti kateri so cepljene. Čeprav so zdrave, se jih zdravi. Absurdno. In kako se jih zdravi? Tako, da se vanje s cepivom vbrizga povzročitelje bolezni. Absurdno: zdraviti z boleznijo! Kaj bo zdravljenje zdravih z boleznijo povzročilo? Zdravje ali bolezen? Zdravja ne more, ker je oseba že zdrava. Bolezen?!
V zadnjem času so ljudje zbolevali za ošpicami tudi drugje po Evropi. V Walesu je zbolelo za ošpicami več kot 1200 ljudi, v Nemčiji več kot 700 …. Nekaj deset ljudi od teh je bilo hospitaliziranih, nekaj pa jih je umrlo. Zbolelo je torej nekaj tisoč ljudi pa že »panika«. Populacija omenjenih držav namreč obsega več kot 100 milijonov ljudi oz. nekaj deset milijonov otrok, v njej pa je zbolelo par tisoč ljudi, nekaj tudi umrlo, in že se »prižiga alarm«. Ko umirajo množice zaradi kajenja ali uživanja živil živalskega izvora, pa ni kakšnega posebnega alarma in država ne uporabi enakih vatlov ter ne prepove kajenja in živil živalskega porekla, kar bi bilo primerljivo z obveznim cepljenjem. In s tem ne bi rešila samo mnogo človeških, temveč zelo veliko živalskih življenj, pa še za naravo bi bilo to mnogo bolje. Država od ljudi pod grožnjo kazni zahteva določeno cepljenje in kaznuje ravnanja, za katera ni dokazov o škodljivosti, tisto, kar pa je uničujoče pa tako ali drugače podpira, živila živalskega izvora celo s subvencijami. Ali je mogoče reči, da država v tem primeru kaznuje nedolžne, nagrajuje krive?
Država trdi, da z dovolj veliko precepljenostjo ljudi varuje tako tiste, ki se iz zdravstvenih razlogov ne morejo cepiti kot tudi tiste, ki so zaščito po opravljenem cepljenju izgubili zaradi zdravljenja. Zanimivo je, da po drugi strani ta ista država, ki pravi, da s cepljenjem ščiti ljudi, prodaja orožje in podpira ubijanje ljudi in seveda tudi otrok po svetu. Ene ščiti, druge ubija!? Ali ni to dvolično? Ali ji je potem glede cepljenja, posebej obveznega, mogoče verjeti?
Mnogokrat se navaja, da zaradi ošpic umirajo ljudje. Ali umirajo zaradi ošpic ali pa umirajo zaradi tega, ker se njihov imunski sistem ni zmogel zoperstaviti virusu ošpic? Če bi ubijal virus, ali ne bi to pomenilo, da bi morali umreti vsi, ki zbolijo zaradi virusa ošpic? Pa so smrti redke. Ali ni mogoče potem problem imunski sistem in ne virus sam kot takšen? Če da, kje je potem rešitev: v cepljenju ali v močnem imunskem sistemu? Če nekdo umre zaradi ošpic, se postavi še vprašanje, kdo je odgovoren za to: oboleli s slabim imunskim sistemom ali tisti, ki se niso hoteli cepiti? »Križarska vojna« pa se vodi proti tistim, ki se nočejo cepiti in ne proti tistim, ki so z napačnim življenjskim slogom tako oslabili imunski sistem, da se ne more več zoperstaviti mnogim virusom, tudi virusu ošpic ne.

___________________
[1] http://www.rtvslo.si/zdravje/novice/v-juliju-za-ospicami-zbolel-otrok-ki-ni-bil-cepljen/428029#comments (23.7.2017).

Cerkveni pritisk na sodišče?

Pravnomočno obsojeni katoliški župnik Anton Kmet, zaradi spolnega napada na otroka, mlajšega od 15 let, obsojen na 10 mesecev nepogojne kazni zapora, še ni nastopil prestajanje zaporne kazni. Vzrok je v precedenčni odločitvi sodišča, s katero mu je odloženo prestajanje zaporne kazni. Takšna odločitev sodišča je povezana z dejstvom, da je zagovornik pravnomočno obsojenega pedofilskega klerika vložil na vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti, ki pa sama po sebi ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe. (Večer, 21.9.2011)

Odločitev slovenskega sodišča glede nastopa prestajanja zapora katoliškega pedofilskega župnika je zelo zanimiva. Ker gre za precedens, se je očitno moralo zgoditi nekaj pomembnega, da je sodišče odločilo drugače, kot v prejšnjih enakih ali podobnih primerih. Kaj bi to bilo? Ali je mogoče katoliška cerkev pritisnila na sodišče, da odloži prestajanje kazni do odločitve vrhovnega sodišča? Ali pa je razlog kje drugje?

Dejstvo je, da katoliška cerkve ne priznava slovenskega pravnega reda, če je v nasprotju z evangeliji, kot to izhaja iz njenega katekizma. V tem primeru imajo primat cerkveni evangeliji. Po katoliškem nauku je papež nad vsemi vladarji tega sveta, torej tudi nad predsedniki držav, vlad in njihovimi parlamenti ter sodišči. Vsak katolik je dolžan slediti papežu in braniti katoliško vero vedno in povsod, tudi na civilnem sodišču. To seveda velja tudi za sodnike na teh sodiščih, če so cerkveni verniki. „Človek pa, ki bi predrzno ravnal, tako da ne bi poslušal duhovnika, ki tam opravlja službo GOSPODU, tvojemu Bogu ali sodnika, ta človek mora umreti.“ (5 Mz 17,12) Po cerkvenem nauku, ki izhaja iz krvave biblije, je torej vsak človek, ne glede na to, ali je vernik ali nevernik, dolžan poslušati katoliškega duhovnika, sicer mora umreti. Tudi leta 2011, saj biblija v polnosti kot božja beseda, seveda po nauku katoliške cerkve, velja še danes.

Slovenski civilni sodnik je pri izvajanju sodniške funkcije po ustavi neodvisen. Ali velja to tudi za sodnika, ki je katoliški vernik? Glede na katoliški nauk vsekakor ne, če pride do kolizije s tem naukom. Takrat mora namreč odločiti po cerkvenem nauku oz. evangelijih, saj imajo ti primat pred pravnim redom Slovenije. Torej če na sodišče pokliče kaplan, torej duhovnik, in sodniku reče, da mora soditi tako in tako, ker je to po evangeliju, mora katoliški sodnik izdati sodbo v skladu z napotilom kaplana. Če tega ne stori, je po bibliji zapisan smrti.

Ali je mogoče kakšen kaplan, v imenu papeža, poklical na sodišče, ki je odločalo o odložitvi prestajanja zaporne kazni pedofilskemu kleriku in namignil sodniku, da mora predlogu za odlog ugoditi, saj sicer zapade biblijskemu stavku: „Človek pa, ki bi predrzno ravnal, tako da ne bi poslušal duhovnika, ki tam opravlja službo GOSPODU, tvojemu Bogu ali sodnika, ta človek mora umreti,“ (5 Mz 17,12) ne glede na to, ali je vernik ali ne. Marsikoga bi takšna grožnja, ki bi jo izrekel pripadnik organizacije, za katero znani nemški zgodovinar pravi, da na svetu ni organizacije, ki bi bila od antike do sedaj tako obremenjena z zločini kot rimsko-katoliška cerkev, prestrašila.

Ni še dolgo od tega, ko se je predsednik slovenskega ustavnega sodišča kot predstavnik tega sodišča udeležil katoliške maše. Ali ni s svojo navzočnostjo pri maši priznal primat cerkve nad posvetno oblastjo? Ali ni s tem priznal primat kanonskega prava nad ustavnim pravom Republike Slovenije? Ali ni s tem priznal cerkveno pravilo, da so evangeliji nad ustavo, če je med njima nasprotje?

Ustavno sodišče je izdalo več odločb, ki so bile za katoliško cerkev zelo ugodne. Katoliško cerkev je v eni izmed njih proglasilo za splošno koristno organizacijo, kar je popolnoma nerazumljivo in kaže na nepoznavanje zgodovine in nauka te cerkve. Kako je lahko splošno koristna organizacija, ki ne priznava primata slovenskega pravnega reda, če je v nasprotju z njenim evangelijem, ki ljudem ne priznava pravice do življenja in še vedno ima smrtno kazen, ki ne priznava svobode vesti, saj še vedno krsti dojenčke in ne pozna celovitega izstopa, ki ženskam, judom … ne priznava dostojanstva, ki v svojem nauku poziva na ubijanje drugače spolno usmerjenih, prešuštnikov …, ki je izjemno obremenjena s krvjo in zločini vseh vrst ...

Država mora biti glede na 7. člen ustave versko nevtralna. Ne sme podpirati nobene verske skupnosti, nobene vere, do vseh mora imeti enak odnos. Ali je država versko nevtralna, če se njeni predstavniki udeležujejo verskih obredov neke verske skupnosti? Ali je predsednik ustavnega sodišča na katoliški maši tudi molil, pel, šel celo k obhajilu? Če da, v čigavem imenu? V imenu judov, muslimanov, ateistov …? Se je pri maši tudi klanjal cerkvi? Predsednik ustavnega sodišča se klanja katoliškemu kleriku?