Papež v Nemčiji: verniki na zadnjem mestu

Na obisku v Nemčiji se je papež na začetku v Berlinu srečal z nemško kanclerko Angelo Merkel, zveznim predsednikom Wulfom, popoldne istega dne pa je kot prvi papež nagovoril nemški parlament. V njem je dejal, da govori kot član mednarodne skupnosti, govoril je o temeljnih pravicah in poudaril, da ne daje prednosti nobeni stranki. Njegov govor je bojkotiralo nekaj 10 nemških poslancev. Zvečer je imel papež mašo na olimpijskem stadionu, kjer se je zbralo okoli 60.000 ljudi.

Tudi tokrat se papež ni izneveril samemu sebi in katoliškemu nauku. Sprva se je srečal s politiki oz. državniki in tako jasno nakazal oz. potrdil, kaj je bistvo Vatikana in katoliške cerkve: oblast, oblast in še enkrat oblast. Vera je za papeža drugotnega pomena, s katoliškimi verniki se je na maši srečal šele ob koncu prvega dne obiska in to po tistem, ko je opravil pogovore s kanclerko, nemškim predsednikom in nagovoril nemške poslancev v parlamentu.

S kanclerko se je papež pogovarjal tudi o krizi na mednarodnih finančnih trgih. Ni čudno, saj lahko ta kriza negativno vpliva na nepredstavljivo bogastvo katoliške cerkve, ki šteje več 1000 milijard evrov in je potrebno krizo zato čimprej končati, da cerkev ne bi postala siromak. Da bi se papež s kanclerko pogovarjal o krizi, ker bi ga skrbela usoda ljudi, ni verjetno. Njega usoda ljudi ne zanima, kar je dobro razvidno med drugim iz pedofilskih škandalov, kjer je vedel, kaj se dogaja z otroki, pa je namesto njih ščitil storilce, torej lasten kler, ali pa iz zgodovine, ko je cerkev lastnoročno ali s pomočjo drugih pobila desetine milijonov ljudi. Mogoče sta se kanclerka in papež pogovarjala tudi o tem, kako še bolj ožemati ljudstvo, kajti tako cerkev kot pravna država sta organizaciji, ki sta ustvarjeni za to, da se jemlje večini in daje manjšini: jemlje se revnim in daje bogatim.

Mogoče je papež na obisku pri kanclerki in predsedniku prosil za pomoč za lačne na Afriškem rogu, kjer dnevno umirajo ljudje. Mogoče pa tega ni storil, temveč to pomoč pričakuje od nemškega ljudstva. Namesto da bi v imenu cerkve dal denar za izkoreninjenje lakote na tem področju, saj ima tisoče milijard, prosjači pri drugih, pri tem pa so ga polna usta ljubezni do drugih in kako cerkev pomaga revnim. Kolikor pomaga, pomaga v glavnem s tujim denarjem. Karitas živi na tujem in ne cerkvenem denarju oz. sredstvih. Nemška država je leta 2002 dala karitasu okoli 24 milijard evrov, verjetno so podobne številke tudi danes. Podobno je v Sloveniji, kjer je večina sredstev v karitasu necerkvenih, veliko je tudi javnih sredstev.

Papež je med svojim obiskom opozoril, da se povečuje ravnodušnost do vere. Ali ni mogoče ravno papež tisti, ki je najbolj ravnodušen do vere? Če bi se mu res šlo za vero, bi sprva imel mašo in šele na to bi se odpravil k politikom, če bi se sploh, saj krščanska vera s politiko nima kaj dosti skupnega. Še posebej ne, ker je tudi v Nemčiji država ločena od cerkve. Ali ni rekel Jezus, da dvema gospodarjema ni mogoče služiti? Bi tudi Jezus šel na obisk h kanclerki, kjer bi se pogovarjali o finančni krizi, in predsedniku, poleg tega pa bi solil pamet tistim nemškim poslancem, ki bi bojkotirali njegov govor, kar je naredila cerkev?

Cerkveni pritisk na sodišče?

Pravnomočno obsojeni katoliški župnik Anton Kmet, zaradi spolnega napada na otroka, mlajšega od 15 let, obsojen na 10 mesecev nepogojne kazni zapora, še ni nastopil prestajanje zaporne kazni. Vzrok je v precedenčni odločitvi sodišča, s katero mu je odloženo prestajanje zaporne kazni. Takšna odločitev sodišča je povezana z dejstvom, da je zagovornik pravnomočno obsojenega pedofilskega klerika vložil na vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti, ki pa sama po sebi ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe. (Večer, 21.9.2011)

Odločitev slovenskega sodišča glede nastopa prestajanja zapora katoliškega pedofilskega župnika je zelo zanimiva. Ker gre za precedens, se je očitno moralo zgoditi nekaj pomembnega, da je sodišče odločilo drugače, kot v prejšnjih enakih ali podobnih primerih. Kaj bi to bilo? Ali je mogoče katoliška cerkev pritisnila na sodišče, da odloži prestajanje kazni do odločitve vrhovnega sodišča? Ali pa je razlog kje drugje?

Dejstvo je, da katoliška cerkve ne priznava slovenskega pravnega reda, če je v nasprotju z evangeliji, kot to izhaja iz njenega katekizma. V tem primeru imajo primat cerkveni evangeliji. Po katoliškem nauku je papež nad vsemi vladarji tega sveta, torej tudi nad predsedniki držav, vlad in njihovimi parlamenti ter sodišči. Vsak katolik je dolžan slediti papežu in braniti katoliško vero vedno in povsod, tudi na civilnem sodišču. To seveda velja tudi za sodnike na teh sodiščih, če so cerkveni verniki. „Človek pa, ki bi predrzno ravnal, tako da ne bi poslušal duhovnika, ki tam opravlja službo GOSPODU, tvojemu Bogu ali sodnika, ta človek mora umreti.“ (5 Mz 17,12) Po cerkvenem nauku, ki izhaja iz krvave biblije, je torej vsak človek, ne glede na to, ali je vernik ali nevernik, dolžan poslušati katoliškega duhovnika, sicer mora umreti. Tudi leta 2011, saj biblija v polnosti kot božja beseda, seveda po nauku katoliške cerkve, velja še danes.

Slovenski civilni sodnik je pri izvajanju sodniške funkcije po ustavi neodvisen. Ali velja to tudi za sodnika, ki je katoliški vernik? Glede na katoliški nauk vsekakor ne, če pride do kolizije s tem naukom. Takrat mora namreč odločiti po cerkvenem nauku oz. evangelijih, saj imajo ti primat pred pravnim redom Slovenije. Torej če na sodišče pokliče kaplan, torej duhovnik, in sodniku reče, da mora soditi tako in tako, ker je to po evangeliju, mora katoliški sodnik izdati sodbo v skladu z napotilom kaplana. Če tega ne stori, je po bibliji zapisan smrti.

Ali je mogoče kakšen kaplan, v imenu papeža, poklical na sodišče, ki je odločalo o odložitvi prestajanja zaporne kazni pedofilskemu kleriku in namignil sodniku, da mora predlogu za odlog ugoditi, saj sicer zapade biblijskemu stavku: „Človek pa, ki bi predrzno ravnal, tako da ne bi poslušal duhovnika, ki tam opravlja službo GOSPODU, tvojemu Bogu ali sodnika, ta človek mora umreti,“ (5 Mz 17,12) ne glede na to, ali je vernik ali ne. Marsikoga bi takšna grožnja, ki bi jo izrekel pripadnik organizacije, za katero znani nemški zgodovinar pravi, da na svetu ni organizacije, ki bi bila od antike do sedaj tako obremenjena z zločini kot rimsko-katoliška cerkev, prestrašila.

Ni še dolgo od tega, ko se je predsednik slovenskega ustavnega sodišča kot predstavnik tega sodišča udeležil katoliške maše. Ali ni s svojo navzočnostjo pri maši priznal primat cerkve nad posvetno oblastjo? Ali ni s tem priznal primat kanonskega prava nad ustavnim pravom Republike Slovenije? Ali ni s tem priznal cerkveno pravilo, da so evangeliji nad ustavo, če je med njima nasprotje?

Ustavno sodišče je izdalo več odločb, ki so bile za katoliško cerkev zelo ugodne. Katoliško cerkev je v eni izmed njih proglasilo za splošno koristno organizacijo, kar je popolnoma nerazumljivo in kaže na nepoznavanje zgodovine in nauka te cerkve. Kako je lahko splošno koristna organizacija, ki ne priznava primata slovenskega pravnega reda, če je v nasprotju z njenim evangelijem, ki ljudem ne priznava pravice do življenja in še vedno ima smrtno kazen, ki ne priznava svobode vesti, saj še vedno krsti dojenčke in ne pozna celovitega izstopa, ki ženskam, judom … ne priznava dostojanstva, ki v svojem nauku poziva na ubijanje drugače spolno usmerjenih, prešuštnikov …, ki je izjemno obremenjena s krvjo in zločini vseh vrst ...

Država mora biti glede na 7. člen ustave versko nevtralna. Ne sme podpirati nobene verske skupnosti, nobene vere, do vseh mora imeti enak odnos. Ali je država versko nevtralna, če se njeni predstavniki udeležujejo verskih obredov neke verske skupnosti? Ali je predsednik ustavnega sodišča na katoliški maši tudi molil, pel, šel celo k obhajilu? Če da, v čigavem imenu? V imenu judov, muslimanov, ateistov …? Se je pri maši tudi klanjal cerkvi? Predsednik ustavnega sodišča se klanja katoliškemu kleriku?

Dovoljenje za umor za 117.500 dolarjev

Na konvenciji lovskih agencij v Las Vegasu so na dražbi prodali odstrelno dovoljenje za debelorogega ovna za 117.500 ameriških dolarjev. Gre za rekordno ceno za nakup odstrelnega dovoljenja, vzrok pa je v tem, da je pripadnikov te živalske vrste v ZDA samo še približno 300, zaradi česar država letno izda samo eno ali dve licenci za odstrel. Prejšnji rekord je znašal 85.000 dolarjev, dosežen pa je bil leta 1998. (Lovec, 9/2011)

Morilska sla pri nekaterih ne pozna cene. Za zadovoljitev le-te bi plačali pravo bogastvo ali pa naredili še kaj drugega. Njih ne zanima življenje živega bitja, zanima jih samo to, kako bodo to bitje umorili in kako bodo pri tem uživali. Ne zanima jih trpljenje takšne živali, ne zanima jih kruta smrt, ki jo prinese odstrel, zanima jih samo smrt in trofeja, s katero dokazujejo in potrjujejo svojo morilsko slo. Ne zanima jih, da imajo živali svoje družine, da čutijo podobno kot človek, da so zelo inteligentne in moralne. Ne zanima jih, da imajo svojo osebnost, kar dokazuje tudi znanost. Zanima jih samo kri. Seveda tuja.

Nič drugače ni pri pomorih mnogih ostalih živali. Tam za umor ni potrebno plačati 117.500 dolarjev, dovolj je že članstvo v lovskem društvu. In ena izmed srn, ki jih v Sloveniji letno lovci, po ukazu države, pobijejo okoli 40.000, je lovčeva. Ali pa medved, za katerega trofejo je sicer potrebno plačati tudi 10.000 evrov ali več, če gre za „klasno“ žival. Da ne omenjam rac mlakaric, divjih prašičev, zajcev, lisic … Okoli 120.000 prosto živečih živali so lovci v letu 2010 pomorili v Sloveniji, po vsem svetu pa okoli 200 milijonov. V gozdovih tečejo potoki krvi.

V gozdovih in na poljih tečejo potoki krvi. Poteka pravi masaker, za katerega glavno odgovornost nosi država, ki odreja lov in sprejema lovske načrte, ki so podlaga za masaker v gozdovih in na poljih in za kri, ki tam teče. Če bi država rekla lovu ne, ga ne bi bilo. Vendar pa morilsko slo očitno prežema tudi politike in tiste, ki odločajo o življenju in smrti živih bitij, pri čemer to slo skrivajo za opravičilom, da je lov potreben za ohranjanje naravnega ravnotežja. Seveda to ne drži, saj je ravno lov tisti, ki ravnotežje uničuje – narava ima namreč v sebi vse mehanizme, s katerimi lahko regulira število živali na določenem področju. To potrjuje tudi znanost. Iz nekaterih raziskav pa je tudi razvidno, da lov povečuje število živali, saj se vrsta s povečano rodnostjo brani pred ogrožanjem, ki ga prinaša lov. Kdo ve, koliko živali prenese neko področje: narava ali morilski in zmotni človek?

Od umora živali do umora ljudi, je mali korak, je smiselno dejal Leo Tolstoj. Ni čudno, da je na svetu toliko nasilja in ubijanja ljudi, če človeštvo vsako leto pomori okoli 50 milijard živali za prehrano in okoli 200 milijonov v gozdovih. Da ne omenjam stotine milijonov živali, ki jih mučijo in umorijo v okviru poskusov na živalih. Vse to morjenje se človeku vrača v obliki bolezni in uničene narave, kajti zakon je jasen: kar seješ, boš žel.

Kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim. Kdaj bo človek začel zlato pravilo uporabljati do živali? Prej ko bo to storil, boljše bo zanj. Ovira na tej poti pa je cerkev, ki trdi, da je božja volja, da zlato pravilo ne velja v odnosu do živali. Kar ni samo zavajanje, temveč velika laž, saj je Bog jasno rekel: Ne ubijaj! In to že pred več tisoč leti!

Premestitve klerikov v cerkvi – zopet prikrivanje pedofilije?

Po pisanju časnika Večer (17.9.2011) naj bi prišlo v Škofiji Murska Sobota do kadrovskih menjav med kleriki. Da je do menjav res tudi prišlo, je razvidno tudi iz škofijske spletne strani. Tokratne kadrovske menjave med duhovniki niso bile prve, podobne so bile tudi pred kakšnim letom. Takrat je zamenjalo cerkveno delovno mesto kar 18 duhovnikov od 54, kar je povzročilo silovite odmeve med verniki, je še zapisano v Večeru.

Ker je do menjav duhovnikov v omenjeni škofiji prišlo tudi že 1. avgusta letos, torej pred slabima dvema mesecema, se postavlja, zakaj ponovne premestitve? Ali so mogoče zadaj pedofilske afere? Znano namreč je, da je cerkev mnoge pedofilske klerike premeščala iz župnije v župnijo zato, da je prekrila njihovo zločinsko dejavnost in jim tako še nadalje omogočila spolne zlorabe otrok. Mogoče je, da se to dogaja še danes! Ali so med premeščenimi duhovniku v Škofiji Murska Sobota tudi pedofili? Verjetnost obstaja, saj cerkev svoje politike ni spremenila in pedofilske duhovnike še vedno ščiti in jih ne prijavlja državi, čeprav bi jih morala! Zadnji primer Nadškofije Ljubljana to potrjuje.

Po 91. členu Zakona o socialnem varstvu vsaka organizacija, ki pri svojem delu ugotovi ogroženost otroka dolžna o tem obvestiti center za socialno delo na svojem območju. Iz tega izhaja, da mora vsaka organizacija, torej tudi cerkvena, npr. škofija, župnija …, ki pri svojem delu ugotovi, da nek klerik ogroža otroka, npr. kot pedofil, to takoj javiti centru za socialno delo. Ali cerkev in njene organizacije to delajo? Po vsej verjetnosti ne, saj če bi, bi to prišlo v javnost.

Po podatkih same katoliške cerkve naj bi bilo v Sloveniji od 2 do 4 odstotke duhovnikov pedofilov, kar pomeni, da naj bi bilo pri nas, glede na to, da je v Sloveniji okoli 1.000 katoliških duhovnikov, med 20 in 40 duhovnikov storilcev kaznivih dejanj, povezanih s spolno zlorabo otrok. Iz izkušenj je znano, da cerkev v mnogih primerih ni govorila resnice, zaradi česar je mogoče sklepati, da je pedofilskih duhovnikov mnogo več kot to prikazuje cerkev. Znano je, da ima pedofilski storilec več žrtev, povprečno, po podatkih same cerkve, do 8. Obstajajo pa mnogi, ki so jih imeli več kot 10 ali celo več 10 (v tujini).

Med v Škofiji Murska Sobota premeščenimi duhovniki je lahko torej, vsaj teoretično, nekaj pedofilov. Koliko jih je, če so, javnost ne ve, ve pa cerkev, saj, kot to zatrjuje njej visok predstavnik dr. Saje (Mag, 11. 10. 2006), dobro pozna stanje med duhovščino. Zato zagotovo ve kateri kleriki so pedofili. Ve tudi, koliko otrok so ti zlorabili. Ve, pa ne pove, čeprav bi morala državi to takoj povedati, ko bi zaznala ogroženost otroka s strani duhovnika. To je njena dolžnost iz 91. člena že omenjenega Zakona o socialnem varstvu.