Vatikan uradno priznal prikrivanje spolnih zlorab v primeru kardinala McCarricka (2)

Iz poročila McCarrick je razvidno, da je bil papež Janez Pavel II. leta 1999 s strani takratnega newyorškega kardinala Johna O'Connorja obveščen o anonimnih obtožbah zoper takratnega nadškofa McCarricka iz Newarka. Obtožbe so bile tudi razlog, da McCarrick ni bil imenovan ordinarija v New Yorku leta 1999 in Washingtonu junija leta 2000. Vendar pa si je papež premislil in je nato kljub mnogim opozorilom s strani najvišjih svetovalcev z obeh strani Atlantika McCarricka novembra 2000 imenoval za nadškofa v Washingtonu.^[1] Zakaj si je papež premislil? Eden izmed razlogov naj bi bil ta, da je papež prejel »napačne informacije« nekaterih ameriških škofov, ki so McCarrickovo zgodbo poznali. Trije škofje, ki so prejeli več obtožb proti McCarricku ali pa so bili celo osebno priče, da je spolno zlorabil mladega duhovnika, so Vatikanu leta 2000 povedali, da nimajo nobenih pomislekov glede primernosti imenovanja McCarricka za washingtonskega nadškofa in nobenega razloga, da bi ga lahko obtožili neprimernega vedenja.

Katoliška cerkev je torej dobro poznala obtožbe o spolnih zlorabah proti takratnemu nadškofu McCarricku. In kljub temu se mu ni zgodilo nič. Ni bil kaznovan, celo nasprotno: papež Janez Pavel II. ga je povišal v kardinala, dobil pa je tudi prestižno mesto v Washingtonu.

Zakaj so omenjeni škofje lagali? Mogoče so si obetali koristi od teh laži? Ali jih je McCarrick »podkupil« s kakšnimi modrimi ovojnicami? Ali pa s čim drugim, mogoče s kakšno nočjo v svoji hiši na obali? Enako privlači enako. Lažnivi kler se druži z lažnivim klerom.

»Resnici ni več mogoče ubežati. Janez Pavel II. [...] je bil namerno slep za zlorabo otrok in mladih,« piše na spletni strani The National Catholic Reporter, in sicer v uvodniku 13. novembra 2020, pri čemer se omenja še papeževo prikrivanje spolnih zlorab ustanovitelja Kristusovih legionarjev Marciala Degollada.^[2] Cerkveni sveti oče, sedanji cerkveni svetnik in nekdanji papež Karol Józef Wojtyła je očitno škodoval otrokom.

Še zanimivost: McCarrick je papežu Janezu Pavlu II. poslal 90.000 ameriških dolarjev.

Znani teolog George Weigel, ki slovi predvsem kot biograf papeža Janeza Pavla II., je dejal, da je bil McCarrick »patološka osebnost«, njegova sposobnost, da je lagal vsem okoli sebe in jih nenehno zavajal, pa je bila »zaščitni znak« njegove kariere in uspeha v cerkvi. Pravi še, da je nekdanjemu kardinalu Theodoru McCarricku uspelo prevarati papeža Janeza Pavla II. in da si je kljub obtožbam o spolnih zlorabah in neprimernega vedenja zagotovil napredovanje znotraj Vatikana. Tako omenjenega teologa povzema novinarka Mojca M. Štefanič na spletni strani katoliškega tednika Družina.^[3] 

»Seveda, storil sem veliko napak in morda mi je včasih primanjkovalo preudarnosti, toda v sedemdesetih letih svojega življenja nisem nikoli imel spolnih odnosov s katero koli osebo, moškega ali ženskega spola, mlado ali staro, duhovnikom ali laikom, niti nisem nikoli zlorabil nobenega človeka ali z njim ravnal nespoštljivo,« je v pismu osebnemu tajniku Janeza Pavla II. škofu Stanislawu Dziwiszu zapisal McCarrick, s čimer je zanikal obtožbe, ki so letele nanj. »McCarrickovo pismo tedanjemu škofu Dziwszu, tajniku papeža Janeza Pavla II., je laž in grozljiv primer njegove zlorabe tega odnosa,« je v zvezi s tem dejal G. Weigel. Teolog Weigel še pravi, da je McCarrick lagal tudi večini ameriških škofov in jih slepil glede svojega ravnanja, prav tako je lagal tudi številnim laikom v cerkvi in jih slepil, vključno s tistimi, ki so z darovi financirali njegove dejavnosti, in mnoge na katoliški levici, za katere je bil junak. Lagal pa je tudi sv. Janezu Pavlu II. in ga preslepil.

---

[1] https://www.ncronline.org/news/accountability/editorial-us-bishops-please-suppress-cult-st-john-paul-ii (17.11.2020).

[2] https://www.ncronline.org/news/accountability/editorial-us-bishops-please-suppress-cult-st-john-paul-ii (17.11.2020) - uvodnik ima naslov US bishops, please suppress the cult of St. John Paul II.

[3] https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/biograf-janeza-pavla-ii:-mccarrick-je-lagal-papezu?Open (13.11.2020).

»Seveda, storil sem veliko napak in morda mi je včasih primanjkovalo preudarnosti, toda v sedemdesetih letih svojega življenja nisem nikoli imel spolnih odnosov s katero koli osebo, moškega ali ženskega spola, mlado ali staro, duhovnikom ali laikom, niti nisem nikoli zlorabil nobenega človekaali z njim ravnal nespoštljivo,« je v pismu osebnemu tajniku Janeza Pavla II.škofu Stanislawu Dziwiszu zapisal McCarrick, s čimer je zanikal obtožbe, ki so letele nanj.»McCarrickovo pismo tedanjemu škofu Dziwszu, tajniku papeža Janeza Pavla II., je laž in grozljiv primer njegove zlorabe tega odnosa,« je v zvezi s tem dejal G. Weigel.Teolog Weigel še pravi, da je McCarrick lagal tudi večini ameriških škofov in jih slepil glede svojega ravnanja, prav tako je lagal tudi številnim laikom v cerkvi in jih slepil, vključno s tistimi, ki so z darovi financirali njegove dejavnosti, in mnoge na katoliški levici, za katere je bil junak.Lagal pa je tudi sv.Janezu Pavlu II.

"Of course, I did a lot of mistakes, and I may have sometimes lacked prudence, but in the seventies of my life I never had sex with any person, male or female sex, a young or old, priest or layman, nor never misused any man or acted with him disrespectful, "is a letter to the personal secretary Janez Paul II. Bishop Stanislaw Dziwissz wrote McCarrick, denying allegations that fly to him. "McCarrick's letter to the week of Bishop Dziwsz, the secretary of Pope Janez Paul II., Is a lie and a terrible example of his abuse of this relationship," Mr. Weigel said in this regard. The Theology Weigel still says that McCarrick also lied to most American bishops and blinded them about his behavior, and he also lied to numerous layers in the church and blinded them, including those who fined his activities with gifts, and many on the Catholic left for whom he was a hero. It also lied to Sv. Janez Pavl II.

Vatikan uradno priznal prikrivanje spolnih zlorab v primeru kardinala McCarricka (1)

10. novembra 2020 je Vatikan objavil dolgo pričakovano poročilo v zadevi McCarrick. Poročilo, dolgo več kot 400 strani, je rezultat dvoletne preiskave, ki jo je po naročilu papeža Frančiška iz leta 2018 opravilo vatikansko državno tajništvo. Namen, tako cerkev, je bil temeljito raziskati primer nekdanjega kardinala Theodorja McCarricka, ki je bil leta 2019 spoznan za krivega spolnih zlorab mladoletnikov in odraslih ter nato laiziran, izgubil pa je tudi kardinalsko imenovanje. Poročilo navaja, da se vse do leta 2017 ni vedelo za natančne obtožbe, ki se nanašajo na zlorabe mladoletnikov, storjene s strani McCarricka. Prva natančna obtožba, ki se nanaša na mladoletnike, je izpred treh let, pravi cerkev.

V poročilu je navedeno, da do leta 2017 nihče – vključno s Parolinom, Ouelletom, Becciujem ali nadškofom Viganòjem – Frančišku ni predložil kakršne koli »dokumentacije« v zvezi z obtožbami proti McCarricku. »Frančišek je slišal le, da so se pred imenovanjem McCarricka za nadškofa v Washingtonu pojavile neke vrste obtožb in govoric v zvezi z njegovim nemoralnim ravnanjem z odraslimi.« In še: »Ker je verjel, da je trditve že pregledal in zavrnil papež Janez Pavel II. in ker je bil McCarrick aktiven v času papeža Benedikta XVI., papež Frančišek ni videl potrebe po spremembi pristopa, ki so ga sprejeli že nekaj let prej.« Navedba iz poročila, da je Frančišek slišal za »obtožbe in govorice«, vendar je mislil, da so »že bile zavrnjene«, je v nasprotju s trditvami, ki jih je Frančišek dal Valentini Alazraki v svojem intervjuju leta 2019. Takrat je dejal: »... o McCarricku nisem vedel nič, seveda nič.« In še: »Večkrat sem rekel, da nisem vedel ničesar, nisem imel pojma. Veste, da o McCarricku nisem vedel prav nič, sicer o tem ne bi molčal.«^[1]

Iz poročila torej izhaja, da je papež Frančišek vedel, da s kardinalom McCarrickom ni vse »OK« in da je poznal govorice, ki so se širile glede McCarricka, vendar jih ni preveril, saj je zaupal presoji predhodnikov, da je vse v redu. Ni dvomiti, da je papež poročilo pred objavo prebral in da je dovolil njegovo objavo. Ali ne pomeni to to, da je zdaj priznal, da je marsikaj vedel o McCarricku? To priznanje pa postavlja na laž njegove besede iz leta 2019, ko je dejal, da o McCarricku ni vedel ničesar. Ali se ni papež s tem, da je dovolil objavo poročila ustrelil v koleno? Ne prvič! Kolikokrat se je papež že zlagal? Ali se Sveti oče laže?

Če Vatikan pravi, da je papež Frančišek slišal za obtožbe in govorice, bi bilo iz tega sklepati, da je poznal še kaj več kot samo »govorice« in »obtožbe«, saj Vatikan mnogokrat zadeve olepša, če se že ne zlaže. Tako je domnevati, da je papež zelo dobro poznal vsebino »govoric« in »obtožb«, pa se kljub temu ni odzval in sprožil ustreznega postopka. Tako se je pridružil tistim, ki so prikrivali spolne zlorabe otrok in odraslih, torej zla dejanja, zdaj že nekdanjega klerika McCarricka.

 Se nadaljuje.

---

[1] https://www.gloria.tv/post/HSbP6xF73DAz4gxHg3s19RdTp (13.11.2020) – vsi trije citati.

Izgon Urana iz domovine – drugič

V zvezi z »izgonom« nadškofa Urana iz Slovenije so se oglasili razni kleriki. Predstavnik Slovenske škofovske konference dr. Saje je v oddaji Odmevi (RTV SLO 1, 25.7.2012) po poročanju MMC RTV Slovenija potrdil, da je vzrok za izgon oz. umik iz domovine Uranovo domnevno očetovstvo. V javnosti se namreč govori, da naj bi imel nadškof dva odrasla otroka, kar pa je ta zanikal.

Glede domnevnega očetovstva nadškofa Urana se katoliška cerkev skrajno spreneveda. Dobro ve, ali ima Uran otroke ali ne. Tudi Uran hodi k spovedi in svojemu spovedniku mora povedati vse grehe, torej tudi eventualni greh glede očetovstva, ta pa mora to javiti naprej. Katoliška cerkev preko spovedi ne nadzira samo svojih vernikov, temveč tudi svoje klerike. Poleg tega ima cerkev učinkovit pregled in nadzor nad delom duhovnikov, kot je to javno izjavil visok predstavnik cerkve dr. Andrej Saje (Mag, 11.10.2006). To pomeni, da dobro pozna stanje med duhovščino in zagotovo ve, kateri kleriki so pedofili, pijanci, lažnivci, prevaranti … Seveda tudi dobro ve, kateri kleriki imajo otroke, kateri imajo svoje ljubice in podobno. Po drugi strani pa mora tudi Uran pred svojimi predstojniki govoriti resnico, saj je obljubil slepo pokorščino, in pojasniti stvari glede očetovstva. Da bi Uran lagal pred papežem ali rimsko kurijo, je malo verjetno. Zato je cerkvi dejansko stanje jasno, pa kljub temu noče stvari pojasniti in zanikati, da bi imel nadškof otroke, kar je zanikal tudi Uran. Ravno ta molk in izgon Urana dokazujeta, vsaj po mojem, da otroke ima. Pri vsem tem je nadškof Uran uporabil poceni trik zanikanja očetovstva z navedbo, da se je pripravljen soočiti z vsakim, ki bi trdil, da je njegov potomec. Glede na to, da so njegovi otroci člani cerkve, jih veže poslušnost do cerkve in do svojega očeta, ki je celo nadškof, zaradi česar je jasno, da se v javnosti ne smejo izdajati za nadškofove otroke, ker oz. če jim je cerkev to prepovedala. Če se tega ne držijo, so lahko celo izobčeni. Kdo od poslušnih cerkvenih članov si upa tvegati pekel?

»Sporno cerkveno gospodarsko zgodbo moramo razčistiti do konca. Dokler ne bo razčiščena do konca, tako dolgo bo verodostojnost Cerkve kot ustanove in verodostojnost njenih voditeljev vprašljiva, kajti pri vsaki besedi, ki jo bodo izrekli v javnosti, bodo lahko dobili servirano: Vi nas že ne boste učili, saj ste sami podpirali ali delali stvari, za katere trdite, da naj bi jih drugi ne počeli,« pravi moralni teolog dr. Ivan Štuhec. (Družina, 1.1.2012) Finančno-gospodarska polomija mariborske nadškofije še ni razčiščena, zato so izjave klerikov celo po samem duhovniku Štuhcu vsaj vprašljive, če že ne neverodostojne! Zato je tudi vprašanje, ali so tudi njegove izjave, ki jih je dal medijem v zvezi z nadškofom Uranom verodostojne? V Dnevniku (25.7.2012) je namreč izjavil: »Najhuje je, da ne vemo, kaj je res. Ukrep je zelo hud, Rim naj bi ga izrekel zaradi moralnih prekrškov Urana.» »Če bi bil udeležen pri kakšni finančni polomiji, bi se izvedelo. Za mariborski škandal zagotovo ni soodgovoren,« pravi dr. Štuhec v zvezi z Uranom. Ali ni bil Uran nekaj časa tudi predsednik Slovenske škofovske konference, ki je najvišji cerkveni organ v Sloveniji oz. kot pravi sama cerkev: najvišja ustanova. Ta ustanova je dobro vedela oz. vsaj morala bi, kaj se dogaja v mariborski nadškofiji.

Če cerkev nekaj zanika, se ponavadi zanikano kasneje pokaže kot resnica. Ali velja tudi obratno: če cerkev nekaj prizna, to v resnici ne drži? Če je cerkev priznala, da je vzrok za izgon Urana domnevno očetovstvo, ali se bo mogoče kasneje ugotovilo, da s strani cerkve zatrjevani razlog ni bil resničen, temveč je razlog drugačen? Počakajmo in bomo videli. Cerkvena hišica iz kart se hitro podira. Cerkvene laži se razkrivajo!