Na tiskovni konferenci dne 2.11.2015, ki je bila sicer posvečena begunski krizi, je škof Glavan, predsednik slovenske škofovske konference, med drugim dejal, da so v cerkvi svobodni in da v njej vlada velika demokracija. Ali je to res? Ali v cerkvi res vlada demokracija? In to celo velika!
Kaj je demokracija? Gre za vladavino ljudstva. Oblast izvira iz ljudstva in je razdeljena na več vej (sodno, zakonodajno …). Ljudstvo vlada po svojih predstavnikih lahko pa bi tudi neposredno. Kako pa je v katoliški cerkvi?
Po zakoniku cerkvenega prava ima papež vrhovno, polno, neposredno … oblast v cerkvi. Je tudi vrhovni upravitelj in oskrbnik cerkvenega premoženja po vsem svetu. Zoper sodbo, odlok ali odločbo rimskega papeža ni ne priziva ne pritožbe. Po nauku cerkve je papež praktično nezmotljiv v vsem in njegova nezmotljivost je celo dogma. Dogmo o papeževi nezmotljivosti je proglasil papež Pij IX. leta 1870, sprejeta pa je bila na prvem vatikanskem koncilu, ki se je začel leta 1860. Glasi se: »V slavo Boga, našega Odrešenika, v povišanje katoliške vere, v zveličanje krščanskih narodov s soglasjem cerkvenega zbora učimo in dokončno določamo kot od Boga razodeto resnico: Kadar rimski škof govori z najvišjo učiteljsko oblastjo [ex cathedra], to se pravi, kadar pri izvrševanju službe pastirja in učitelja vseh kristjanov s svojo apostolsko oblastjo dokončno določa, da se mora celotna Cerkev držati kakega verskega ali nravnega nauka, tedaj ima na osnovi božje pomoči, ki mu je obljubljena v svetem Petru, tisto nezmotljivost, s katero je božji Odrešenik hotel obdariti svojo Cerkev pri dokončnih odločitvah v verskih in nravnih naukih. Zato so takšne dokončne odločitve rimskega škofa nespremenljive po sebi in ne na temelju soglasja Cerkve.« Kdor zanika dogmo o papeževi nezmotljivosti, je preklet in izobčen. Cerkev mu je namenila večni pekel. Ali je torej cerkev znotraj sebe demokratična? Jasno je, da ne, kajti oblast nimajo verniki kot cerkveno ljudstvo, temveč samo ena oseba, to je rimski škof. Znani publicist in poznavalec cerkve Avro Manhattan je o papežu rekel, da je absolutni vladar, ki mu gre zadnja beseda v vseh verskih, moralnih, administrativnih, diplomatskih in političnih vprašanjih.
Ali je v cerkvi svoboda, kot to trdi škof Glavan? V katoliškem katekizmu piše: »Ko je krščenec postal ud Cerkve, ne pripada več sam sebi, temveč tistemu, ki je umrl in vstal za nas. Od tedaj naprej je poklican k temu, da se podreja drugim, da jim služi v občestvu Cerkve, da je cerkvenim predstojnikom poslušen ter jih uboga in da jih upošteva s spoštovanjem in ljubeznijo.» In še: »Tisti, ki so s krstom prerojeni v božje otroke, so dolžni pred ljudmi izpovedovati vero, ki so jo po Cerkvi prejeli od Boga, in se udeleževati apostolske ter misijonske dejavnosti božjega ljudstva.« Kje je tu svoboda? Gre za slepo pokorščino drugim in ne za svobodo.
Ali cerkev priznava demokracijo v družbi, če že sama ni demokratična? Tudi to ne! Demokracija ni stvar katoliške cerkve, je dejal papež Janez Pavel II. Papeža Pija XII. se je oprijel vzdevek, da je najboljši antidemokrat na svetu, saj je bil eden največjih sovražnikov demokracije v dvajsetem stoletju. Papež Pij XI. je zaničeval demokratične institucije – v encikliki Ubi Arcano Dei je obsodil demokracijo in jo okrivil za takratni nered v družbi. Bolj kot je neka dežela demokratična, bolj je kaotična, je dejal. Nemški jezuit Michele Schmaus (1897-1993) je dejal, da ni nič bolj tujega katolicizmu kot demokracija. In še enkrat britanski pisatelj Avro Manhattan: »Noben drugi religiozni, ekonomski ali politični sistem, vključujoč tudi določene oblike levo in desno usmerjenih totalitarizmov, ne more biti tako izredno sovražen do demokratičnega duha in njegovih vrednot.«
Katoliška cerkev torej ne podpira demokracije v družbi, niti ni demokratična sama v sebi. Kaj bi potem lahko rekli za besede škofa Glavana, da v cerkvi vlada velika demokracija? Laž, neznanje ali različno razumevanje pojma demokracija? Za dobre analitike je odgovor jasen!
Ni komentarjev:
Objavite komentar