Kardinal Parolin: politika služi človeku in družbi. Ali res?

 Na Blejskem strateškem forumu je sodeloval tudi vatikanski državni tajnik Parolin, ki je med drugim govoril o politiki, pri čemer je ponovil misel papeža Pavla VI. o tej temi in ta se glasi: »Politika je najvišja oblika služenja človeku in družbi«.

Ali je politika res oblika služenja človeku in družbi, kot to trdi cerkveni funkcionar, in to celo najvišja? Kakšno služenje človeku in družbi je politika, je dobro razvidno iz primera Afganistan. Tam je ameriška politika pustila za sabo preko 200.000 smrti, ki so neposredno povezani z vojaško okupacijo Afganistana, med njimi je tisoče otrok in žensk; tam je ameriška politika zapravila preko 2.000 milijard dolarjev davkoplačevalskega denarja; tam je ameriška politika uničevala kulturo in okolje …; tam je sedaj več 100.000 beguncev, ki bodo slej ali prej potrkali tudi na vrata krvave evropske politike, ki je obilno sodelovala v uničevanju in pobijanju v Afganistanu. Tudi v Iraku, ki ga je ameriška politika napadla leta 2003 je umrlo ali bilo poškodovanih več 100.000 ljudi in več milijonov beguncev. In pri tem krvavem uničevanju Iraka s strani ameriške politike so sodelovale tudi mnogi politiki evropskih držav.

Ali je ameriška politika z omenjenimi dejanji res služila človeku in družbi? Ali so služili človeku in družbi tudi evropski politiki, ki so podpirali krvave ameriške politike? Da bi služil družbi in človeku tako, da bi ju uničeval, bi bilo absurdno. Mogoče pa sta ameriška in evropska politika služila komu drugemu? Mogoče satanu, če bi se izrazil religiozno, glede na to, da je o politiki kot najvišji obliki služenja človeku in družbi govoril predstavnik cerkve. Kajti uničevanje ljudi in družbe je lastnost satanskih sil in ne Boga, ki je dejal Ne ubijaj. In takšnih primerov služenja ljudem in družbi, torej njihovega uničevanja, je po svetu ogromno: Irak, Sirija, Libija, Palestina … V Afganistanu in Iraku je sodelovala tudi slovenska vojska, ki jo je tja poslala politika. Komu je tam služila slovenska politika? Komu so služili vojaki, ki so druge učili, kako se ubija ljudi?

Kaj pa vatikanska politika? Ali je ta politika res najvišja oblika služenja človeku in družbi, kot to pravita papež Pavel VI. in kardinal Parolin? Kdor jima verjame, je zelo naiven. Vatikanska politika je zelo krvava. Blagoslovila je krvavo ameriško politiko v Afganistanu in Iraku, blagoslavljala je mnoge krvave režime v preteklosti, tudi sedaj blagoslavlja orožje in vojne, seveda ne več direktno, temveč na bolj prefinjene načine, da se ne bi razkrinkala, kajti javno govori o miru, podpira pa vojne. Posebej tiste, ki so naperjene proti islamu, kajti po cerkvenem nauku muslimani nimajo pravice do obstoja in jih je zato potrebno uničiti. Zato ni čudno, da je znani nemški zgodovinar Karlheinz Deschner dejal, da na svetu ni organizacije, ki bi bila »v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20-tem stoletju tako obremenjena z zločini kot rimsko-katoliška cerkev«. In ti zločini se v 21. stoletju nadaljujejo.

Mogoče je, da politika v kakšni zadevi služi ljudem, toda v principu je proti ljudem in družbi. Zgodovina to potrjuje. Sprega cerkvene in posvetne politike pušča za sabo potoke krvi, krvi tistih, ki naj bi jim služila. Zato so besede papeža Pavla VI. o politiki kot najvišji obliki služenja ljudem in družbi navaden cerkveni blef in zavajanje ljudi. In kardinal Parolin vse to širi naprej. Komu služi? Komu služi cerkev?

Slovenija podpira smrtno kazen

Ministrstvo za zunanje zadeve RS (MZZ) je ob svetovnem in evropskem dnevu proti smrtni kazni, ki se obeležuje 10. oktobra izpostavilo dolgoletno nasprotovanje Slovenije smrtni kazni v vseh primerih in vseh okoliščinah. MZZ še pravi, da je Slovenija med najodločnejšimi nasprotnicami smrtne kazni, pri čemer obravnavamo smrtno kazen kot kruto in nečloveško, s katero se krši pravica posameznika do življenja.

Trditev MZZ, da Slovenija nasprotuje smrtni kazni, ne drži. Res po slovenski ustavi ni smrtne kazni in je človekovo življenje nedotakljivo, vendar se Slovenija za odpravo smrtne kazni zavzema samo verbalno. Dejanja, ki edina štejejo, pa so drugačna.

Slovenija sodeluje v vojni v Afganistanu, kjer dnevno umira mnogo Afganistancev, ki jih pobijajo enote Nata, v katerih sodeluje tudi Slovenija s svojimi vojaki. Afganistanci umirajo samo zato, ker so drugačnega mnenja kot pripadniki zavojevalske zahodne ideologije, ki se po svetu širi tudi z vojsko ter posledično z ubijanjem in uničevanjem. Ne glede na to, ali slovenski vojaki ubijajo domačine ali pa ne, že samo sodelovanje z morilci in podpora temu, pomeni, da so bolj ali manj enaki. Kajti ni tat samo tisti, ki krade, temveč tudi tisti, ki drži vrečo. Afganistanci so ubiti samo zato, ker ne mislijo oz. ne živijo tako kot hoče cerkveni zahod. Torej če nisi z nami, te odstranimo in ubijemo. To pa je po svoji vsebini smrtna kazen, seveda izvensodna, zavita v celofan obrambne vojne, vojne proti terorizmu ... V izvrševanju te kazni sodeluje tudi Slovenija, zato je jasno, da Slovenija ni proti smrtni kazni. Podobno je v Iraku, kamor je Slovenija celo podarila večjo količino orožja, s katerim se izvršuje izvensodna smrtna obsodba nad nezaželenimi. Po dejanjih jih boste spoznali in ne besedah.

To pa še ni vse. Slovenija podpira tudi smrtno kazen, ki jo ima v svojem nauku katoliška cerkev. Ta namreč predvideva smrtno kazen za večje število moralnih prekrškov, ki so navedeni v bibliji. Pobiti je potrebno homoseksualce, prešuštnike, otroke, ki udarijo starše, sinove, ki starše ne poslušajo, tiste, ki ne poslušajo duhovnika … Smrtnih kazni je v bibliji na desetine in ker je biblija v celoti še danes veljavna, je jasno, da so veljavne tudi smrtne kazni. Cerkev jih seveda sedaj ne upa izvrševati, ker ji okoliščine niso naklonjene, če pa se te spremenijo, se bo hitro začelo cerkveno ubijanje v skladu z biblijo, kot se je to dogajalo v preteklosti, ne samo daljni. Da Slovenija podpira cerkvene smrtni kazni pa je razvidno iz tega, da dobro pozna cerkveni nauk in ničesar ne naredi, da bi v Sloveniji ne veljal protiustavni katoliški nauk. Ne samo to. Temu nauku, ki je globoko v nasprotju s slovensko ustavo in človekovimi pravicami, daje celo legitimiteto npr. s sprejemom vatikanskega sporazuma, ki ga je „blagoslovilo“ tudi ustavno sodišče. To sodišče očitno ne pozna nauka katoliške cerkve; če pa ga, pa je podpora cerkveni smrtni kazni celo namerna. Poleg tega pa država letno daje cerkvi in njenim satelitom kakšnih 20 milijonov evrov za širjenje njenega protiustavnega nauka, vključno z naukom o smrtni kazni.