Svetovno znan jezuit vsaj 1000-krat zlorabil fanta

Robert J. Goldberg je 30. decembra 2019 na sodišču v San Franciscu v Kaliforniji vložil tožbo zaradi spolnih zlorab s strani jezuita Donalda McGuireja. V tožbi navaja, da ga je znan in slaven jezuit D. McGuire, ki je bil povezan celo z materjo Terezo iz Kalkute, spolno zlorabil več kot 1000-krat v več deželah in državah. Robert Goldberg je namreč bil že kot mladoletni fant osebni pomočnik jezuita McGuireja in je zato z njim potoval po svetu. Jezuit ga je pogosto dnevno zlorabljal, kar je vključevalo »spolne dotike ter oralno in analno spolno občevanje«. Odvetniki tožnika v tožbi niso navedli toženca, D. McGuire je namreč že umrl, pravijo pa, da bodo med obtožence vključili tudi jezuitski red v ZDA in vrhovnega vodjo jezuitov v Rimu. Zlorabe R. Goldbergerja so se zgodile, tako v tožbi, v času, ko je cerkev že vedela, da so jezuita že večkrat obtožili spolnih zlorab fantov, cerkev pa je prikrila njegove zločine. Če se je R. Goldberg uprl in zavrnil seks, ga je jezuit kaznoval tako, da ga je za nekaj ur zaklenil v sobo.
Robert J. Goldberg pa ni bil edina žrtev omenjenega jezuita. Teh je bilo mnogo. Otroke naj bi zlorabljal tudi v Avstriji, Nemčiji, predvsem pa v ZDA. Kljub stalnim prijavam zaradi spolnih zlorab, ga je jezuitski red stalno premeščal. Pomembno vlogo pri tem je odigrala tudi mati Terezija, sedaj že katoliška svetnica, ki je leta 1994 pisala vodji čikaških jezuitov, da verjame, da so obtožbe proti jezuitu neresnične. Verjetno ga je branila zaradi tega, ker je bil D. McGuire njen duhovni svetovalec in spovednik. Kljub stalnemu premeščanju pa se jezuit D. McGuire ni mogel izogniti sodišču. Leta 2003 je bila namreč vložena prva od več tožb proti McGuireju in njegovim nadrejenim. Na enem sojenju so nune iz reda matere Terezije celo nosile priponke z napisom »Podpiram očeta McGuireja«. Kljub vsemu temu je bil jezuit obsojen na 25-letno zaporno kazen, ki jo je začel prestajati leta 2009, za rešetkami leta 2017 pa je tudi umrl.
Niso samo župnije in škofije polne pedofilije in kleriških pedofilov, tudi v cerkvenih redovih je polno pedofilskih klerikov. In ti so spolno ali kako drugače zlorabili tisoče, deset tisoče ali mogoče celo milijone otrok v vsej zgodovini redov. Nihče ne more uiti roki pravičnost, saj zakon vzroka in učinka deluje popolno. To je že in še bo spoznal tudi jezuit D. McGuire.
Jezuit je tudi papež Frančišek. Nekaj časa je bil vodja jezuitov v Argentini. Koliko pedofilije je bil takrat med jezuiti? Ali je tudi Bergoglio kot takratni general argentinskih jezuitov prikrival pedofilijo in jezuitske pedofile premeščal sem in tja? Ni dvakrat za reči! Papež Frančišek je zanikal, da bi bila pedofilija v njegovi nadškofiji Buenos Aires. Nekaj žrtev ga je demantiralo! Če bi papeža Frančiška vprašali, ali je bila pedofilija med jezuiti, ko je bil on vodja, kaj bi odgovoril? Verjetno bi rekel, da je ni bilo. Ali je to resnica? Kolikokrat se je papež Frančišek že zlagal? Mogoče spada celo med serijske lažnivce! Kolikokrat so se zlagali drugi papeži? Kam oni spadajo in koga zastopajo?
Jezuit McGuire je sprva zlorabljal mladoletnika, ko pa je ta odrasel pa ga je spolno zlorabljal še kot polnoletnega. Koliko je še takšnih primerov v katoliški cerkvi? Začneš z otroki in nadaljuješ s polnoletnimi?!
Pa še nekaj: Po mnenju odvetnika Andersona, ta zastopa žrtev R. Goldberga, je jezuit McGuire svojo povezavo z materjo Terezo označil za način, kako pridobiti zaupanje ljudi, da bi lahko »dostopal do otrok in izkoristil njihovo zaupanje«.  Spretno ni, kaj! Jezuiti so pametni! Spretnost in pamet v napačni smeri!

Vir: 

- https://www.ncronline.org/news/accountability/lawsuit-alleges-famed-jesuit-mcguire-abused-boy-1000-times?clickSource=email (2.1.2020).

- https://www.churchmilitant.com/news/article/victim-says-jesuit-abused-him-1000-times (2.1.2020).

Pedofilski klerik postane šef karitasa

Luk Delft, duhovnik iz Belgije, je bil leta 2012 obsojen zaradi spolne zlorabe otrok in posedovanja otroške pornografije na leto in pol zapora, pogojno za tri leta, izrečena pa mu je bila tudi desetletna prepoved stikov z otroki. V belgijskem mestu Gent je namreč v salezijanskem internatu leta 2001 spolno zlorabil dva fanta, stara 12 in 13 let. Kljub temu pa ga je njegov red, je namreč član Don Boskovi salezijancev, poslal v Afriko, kjer je v Srednjeafriški republiki deloval v okviru karitasa. Bil je celo direktor karitasa za celotno državo, deloval pa je na področju razdeljevanja pomoči otrokom in družinam. CNN je razkril, da je tudi v tej državi spolno zlorabljal otroke.  Ena izmed žrtev je dejala, da mu je klerik kupoval oblačila, dajal denar, pogosto sta bila skupaj.

Dolga leta so salezijanci prikrivali pedofilijo duhovnika Delftota in ga premeščali sem in tja, namesto da bi njegove zlorabe prijavili policiji. Na sodišču se je znašel šele potem, ko ga je prijavil nekdanji kolega. Kljub sodni prepovedi stikov z otroki po vsem svetu ga je cerkev poslala na delo v dobrodelno organizacijo karitas, kjer je imel stike z njimi. In tako je otroke ponovno spolno zlorabil. Po razkritju CNN je bil pedofilski duhovnik odpoklican nazaj v Belgijo. Zaradi pedofilskega duhovnika je OZN začasno prekinil sodelovanje s karitasom v Srednjeafriški republiki.

Čeprav papež Frančišek ves čas »grmi« proti pedofiliji, v njegovi organizaciji očitno še naprej omogočajo pedofilskim klerikom ponovne spolne zlorabe otrok, le-te prikrivajo in se zganejo šele potem, ko vse to razkrije neka zunanja organizacija. V tem primeru je bila to ameriška medijska hiša CNN, ki je novembra 2019 o tem javno objavila obširno raziskavo. Katoliški cerkvi ni mar za sodne odločbe, saj ni preprečila, da bi pedofilski klerik imel stike z otroki. Če CNN ne bi odkrila ponovnih spolnih zlorab salezijanskega duhovnika, bi ta to še naprej delal in za sabo puščal vedno več žrtev. Vedno več psihično poškodovanih ali celo uničenih otrok. Pa seveda tudi njihovih staršev.

Volk dlako menja, nravi pa ne. Zato se postavi vprašanje: koliko je še pedofilskih klerikov, ki delajo v raznih cerkvenih »dobrodelnih« organizacijah in imajo stike z otroki? Koliko je še pedofilskih klerikov, ki delajo v drugih cerkvenih organizacijah in imajo stike z otroki? Pa vodstvo ve! Pa ve tudi Vatikan s papežem na čelu!

Pohlepna papež Frančišek in nadškof Zore

V javnosti je zaokrožila novica, da je Nadškofija Ljubljana zaradi dolgotrajnih denacionalizacijskih postopkov do zdaj prejela blizu 28 milijonov evrov, do 5. novembra ji mora kmetijski sklad plačati še dobre 4 milj., na odločitev sodišča pa med drugim čaka še njen odškodninski zahtevek za več kot 13,4 milijona evrov.
Papež Frančišek je takoj po izvolitvi dejal, da se zavzema za revno cerkev za revne. Ali je papež s tem mislil resno? Odgovor daje tudi Nadškofija Ljubljana s svojo denacionalizacijsko politiko. Če bi ljubljanska nadškofija vzela resno papeževe besede, bi takoj oz. hitro po omenjeni papeževi izjavi prodala svoje premoženje in umaknila vse svoje odškodninske zahtevke iz denacionalizacije. Seveda bi zavrnila tudi državni denar za svoje dejavnosti, npr. šolstvo, prenehala pa bi tudi s pridobitno dejavnostjo. Postala bi revna, takšna kot si jo želi papež, vsaj glede na njegove besede. Toda to se ni zgodilo. Nadškofija Ljubljana ni prodala svojega premoženja, ni zavrnila državnega denarja za svoje dejavnosti, ni umaknila svojih odškodninskih zahtevkov … Še naprej grabi in grabi. Še naprej povečuje svoje že itak za Slovenijo zelo veliko premoženje, poseduje namreč nepremičnine v vrednosti vsaj kakšnih 100 mil. evrov (v lasti ima več 10.000 ha gozdov) pa tudi njeno premično premoženje ni od muh. Letno ima tudi več milijonov evrov dobička iz svoje direktne ali indirektne pridobitne dejavnosti (oddajanje nepremičnin v najem, dobiček od prodaje lesa …), od države letno dobi še milijone evrov javnega denarja za svojo šolsko in drugo dejavnost. Za svoje verske storitve, npr. maše (cena maše je določena s strani cerkve) ne izdaja računov in ne plačuje davka. Torej, ni duha in sluha o revni nadškofiji. Očitno ljubljanska nadškofija ni vzela resno papeževih besed o revni cerkvi za revne.
Sedaj je vprašanje, ali je papež vzel resno svoje besede o revni cerkvi. Če bi mislil resno, bi ljubljanski nadškofiji, ko bi videl, da ta še naprej grabi in grabi denar in drugo premoženje ter da noče postati revna nadškofija, ukazal pod grožnjo sankcij, da naredi vse, da postane revna. Papež namreč upravlja celotno cerkveno premoženje po svetu, torej tudi premoženje ljubljanske nadškofije, poleg tega pa je tudi absolutni vladar vseh vernikov in cerkvenih organizacij. Zato ga morajo pod grožnjo kazni vsi ubogati. Ni videti, da bi to naredil. Kajti če bi to naredil, bi o tem na veliko poročali mnogi mediji. Očitno papež s svojimi besedami o revni cerkvi za revne ni mislil resno. Torej se je šalil?! Ljubljanska nadškofija je namreč še vedno zelo bogata, kar velja praktično za večino škofij po svetu. Premoženje Nadškofije München in Freising je bilo npr. pred nekaj leti ocenjeno na več kot 6 milijard evrov s tem, da v oceno niso bile vključene vse nepremičnine (to oceno je podala sama nadškofija leta 2016, torej že v času pontifikata papeža Frančiška). Dejstvo je, da je šlo za piar, za javnosti všečno potezo, kajti nobena cerkvena organizacija po tistem, ko je papež govoril o revni cerkvi za revne zaradi tega ni postala revna. Vsaj mediji o tem niso poročali.
Kaj pravi Jezus o bogastvu? Biblija: »Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer uničujeta molj in rja in kjer tatovi vlamljajo in kradejo …«, »Prodaj vse svoje premoženje, razdaj izkupiček ubogim, nato pa Mi sledi.« In še: »Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo.« V znanem Govoru na gori pravi Jezus: »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo«. Jezus je jasen: bogataš ni po Božji volji in nima mesta v nebesih. Torej: katoliški cerkvi, njeno premoženje po svetu je namreč ocenjeno na več tisoč milijard evrov, ni mesta v nebesih. Seveda velja to tudi za papeža in ostale bogate klerike.
Papež s svojo cerkvijo raje sledi mamonu kot pa Jezusu. Namesto da bi prodal neizmerno premoženje, ga še povečuje in pušča uboge na cedilu (kar seveda velja tudi za ljubljansko nadškofijo). Papež je spreten govorec in tudi zato večina ljudi ne dojema, kaj v resnici dela. Govori o revni cerkvi za revne, dela pa bogato cerkev. Jasno pa je, da niti papež niti cerkev ne bosta prišla v nebesa, temveč se bosta pridružila svojemu bogu v peklu, ki je po nauku cerkve večen. Podobno velja za nadškofa Zoreta. Zvesto sledi papežu pri grabljenju denarja. Seveda zvesto sledi tudi mamonu in ne Jezusu iz Nazareta. Oba na spreten način delata na tem, da revščina ostaja oz. da jo je še celo več. Kajti več kot je revežev, več koristi ima cerkev. Reveži so namreč njena baza. Seveda se oba v besedah zavzemata za odpravo revščine, toda važna so dejanja. Po dejanjih jih boste spoznali, pravi Jezus.

Pedro Opeka, papež Frančišek in Akamasoa ali cerkveno izkoriščanje v Akamasoi

Med enotedenskim potovanjem po Afriki je papež Frančišek na Madagaskarju obiskal tudi skupnost Akamasoa, ki jo vodi misijonar slovenskega rodu Pedro Opeka. Po poročanju medijev je bilo srečanje starih prijateljev prisrčno, na kar kaže tudi to, da sta se dolgo toplo objemala in na poti v športno dvorano, kjer so sicer maše, občasno držala za roki.

Akamasoa je naselje za reveže, ki je na pobudo Pedra Opeke in z njegovo izdatno pomočjo zraslo na nekdanjem smetišču glavnega mesta Madagaskarja. Naselje ima več tisoč hiš, z delom v kamnolomu in drugih dejavnostih pa misijonar Opeka, po poročanju medijev, omogoča dostojno življenje 23.000 ljudem, več kot 14.000 otrokom pa šolanje. Človek bi lahko rekel: bravo Pedro Opeka. Toda ali je res mogoče to reči?

Po navedbah katoliškega spletnega portala Crux je Pedro Opeka dejal, da so nizke plače, ki jih izplačuje delavcem v kamnolomu krivične – ti namreč prejmejo manj kot 2 dolarja na dan. To pa je še vedno bolje, tako meni, od tega, kar dobijo čistilci na smetišču. Ali je to mogoče? Duhovnik Opeka izplačuje krivične plače! Ali ni Opeka pravičen človek? Ali ne gre pri krivičnih plačah za izkoriščanje delavcev v kamnolomu? Ali duhovnik in misijonar Opeka leto za letom izplačuje krivične plače? »Nikar ne izkoriščajte drug drugega«, izhaja iz biblije. (3 Mz 25,17) Opeka kot duhovnik to dobro ve. Zakaj potem izkoriščanje? Kam gre dobiček? V cerkveni žep? Ali Bog izkorišča? Vsekakor ne, mogoče pa dela to bog podzemlja, torej bog cerkve! Izkoriščane delavce v kamnolomu je obiskal tudi papež. Malo verjetno je, da mu je neznano, da so delavske plače v kamnolomu krivične. Če mu je znano, ali je Pedru Opeki pod grožnjo izobčenja ukazal, da morajo imeti delavci pravične plače – papež je namreč v javnih besedah zagovornik pravičnosti? Verjetno tega ni naredil, vsaj mediji o tem niso poročali, čeprav ves čas grmi proti izkoriščevalskemu kapitalizmu. Očitno je to samo za javnost – da cerkev prikaže kot borko za pravičnost in ljudi. V resnici pa papež podpira izkoriščanje ljudi in s tem krivičnost. To je pač cerkev ljubezni, kakor sama sebe mnogokrat imenuje. Vsebina ljubezni pa je izkoriščanje!

Naselje Akamasoa obišče veliko ljudi. Ena izmed njih je dejala, tako na Radiu Ognjišče, da ko so ji tam ukradli telefon, je Pedro aktiviral vse žandarje za vrnitev telefona. Zaradi strahospoštovanja do Pedra se ji je telefon tudi vrnil. Dejala je še, da če nekdo nekaj naredi, kar ne sme, ga Pedro skupaj z družino izžene oz. izključi iz skupnosti. Tipično katoliško: izobčenje, kar je sicer prekletstvo in odhod v večni pekel, če nekdo ne upošteva navodil cerkvenega klera. »Človek pa, ki bi predrzno ravnal, tako da ne bi poslušal duhovnika, ki tam opravlja službo GOSPODU, tvojemu Bogu ali sodnika, ta človek mora umreti,« (5 Mz 17,12) uči Pedro Opeka. Za mali prekršek že v večnem peklu. Po bibliji pa mora tisti, ki je ukradel telefon, če ga ne vrne, umreti, ker ni poslušal Pedra Opeke. Ali je to »dobro prijateljstvo«, kar je sicer v slovenščini pomeni beseda Akamasoa. Ali pa gre za nasilje!?

Akamasoa izraža bistvo misijonov: ljudi spreobrniti v katolištvo in jih potem izkoriščati v verskem ali kakšnem drugem smislu. Misijonarji so tisti, ki mnogokrat »trasirajo« pot kapitalizmu, še posebej v tistih delih sveta, kjer je velika revščina. Iz velikih revežev naredijo reveže, to pa je že kategorija, ki jo je mogoče tako ali drugače izkoriščati. V tem je katoliška cerkev pravi velemojster. »Skrajno revščino smo na tem kraju izkoreninili …, pravi Pedro Opeka. Ne pravi pa, da je izkoreninjena revščina. Kdaj bodo pa to izkoreninili, če sploh kdaj? Kajti reveži so baza cerkve!

Ali se Akamasoa gradi z denarjem Vatikana? Malo verjetno. Veliko večino, če ne vse, pripevajo razni donatorji, čeprav se cerkev koplje v zlatu in sedi na milijardah. Kljub temu pa se hvali s tem naseljem. Več tisoč Slovencev podpira to naselje in tako sodeluje pri širjenju vere, kajti pri vsem tem gre samo za to. Pomoč ljudem ni primarna, domačini pri tem niso bistveni – važno je samo širjenje vere in s tem cerkvenega vpliva in bogastva. In zato se postavi vprašanje: ali je Akamasoa mesto prijateljstva ali mesto izkoriščanja? Katoliška cerkev je namreč prijateljica samo z denarjem in oblastjo. Da to doseže, izkorišča druge, pa naj si bodo to ljudje, živali ali narava.

In še nekaj. Pedro Opeka ima diplomatski potni list Republike Slovenije. Zanj je zaprosil leta 2015, ko je v vlogi zapisal: » … prosim za ponovno odobritev diplomatskega potnega lista. Ta mi je bil izdan že leta 2009, a mu je veljavnost potekla«. V vlogi še piše, da mu pri delu in na potovanjih po svetu slovenski potni list izredno pomaga, saj z njim lažje prestopa meje in hitreje ureja birokratske posle. Zagotavlja, da diplomatski potni list uporablja z velikim spoštovanjem in da visoko ceni gesto, s katero mu je Slovenija ta privilegij omogočila. Na podlagi teh navedb mu je minister Erjavec odobril izdajo diplomatskega potnega lista. Neverjetno je, da ima tisti, ki po lastnih besedah izplačuje krivične plače in je celo član tiste organizacije, ki je proti demokraciji in mnogim človekovim pravicam (celo proti pravici do življenja in veroizpovedi) in ki je po ustavi ločena od države, diplomatski potni list in tako celo predstavlja državo Slovenijo. Absurdno in žalostno. Kako nizko je padla država.

Potok nedolžne krvi iz parlamenta

 Pred kratkim je bil v uradnem listu objavljen zakon o interventnem odvzemu medvedov in volkov iz narave. Zakon je bil sprejet z namenom zagotavljanja ugodnega stanja vrste, varovanja življenja in zdravja ljudi, preprečitve resne škode na premoženju in ustrezne ravni sobivanja s človekom. Tako vsaj piše v prvem členu zakona.

Že naslov zakona je zavajajoč. Ali ne bi bilo bolj pošteno, da bi bilo govora pomoru in ne o odvzemu? Kajti beseda odvzem zakriva bistvo zakona: ne gre za odvzem v smislu nekakšnega nenasilnega odvzema iz gozda, kot bi človek mislil, temveč gre za krut pomor nedolžnih živali.

Namen zakona je z odstrelom medvedov in volkov zagotoviti ugodno stanje obeh vrst. Ali ni absurdno, da s pomorom dela vrste, torej z delnim uničenjem te vrste, zagotavljaš ugodno stanje te vrste? Ali je to sploh mogoče? Kdo verjame temu? Verjamem, ker je absurdno!? Če uničevanje dela celote še ne prinese dokončnega uničenja celote, pa prinese vsaj večji kaos. Ko vlada ta, je mnogo »odrešenikov«. Deli in vladaj! Med odrešeniki so tudi lovci, politiki in razni strokovnjaki. Mogoče pa je to namen zakona? Nadaljnji namen zakona je varovanje življenja in zdravja ljudi. Zanimivo. Kako pa parlament ve, da bodo medvedi in volkovi ogrozili življenje in zdravje ljudi? Ali je parlament jasnoviden? Ali lahko parlament pove ljudstvu, kaj je za naslednjim vogalom? Dvomim. Dela pa se, da vidi v prihodnost, ne ve pa, kaj je za naslednjim vogalom. »Ve«, da bodo medvedi in volkovi ogrožali ljudi, ne ve pa, kaj je za naslednjim vogalom. Absurdna logika. Kdo bo temu verjel? Z odstrelom naj bi preprečili tudi resno škodo na premoženju, je tudi namen zakona. Ali nimajo oškodovanci pravice do povračila škode, ki jo povzročijo medvedi in volkovi? Torej ti škode v bistvu sploh nimajo. Zakaj potem pomor nedolžnih živali? In zadnji namen zakona je, tako vsaj piše v njem, ustrezna raven sobivanja s človekom. Pomor nedolžnih živali naj bi pripomogel k sobivanju živali in ljudi. Ali se parlament šali? Kdaj pa je ubijanje živali pripomoglo k sožitju v družbi? Niti teoretično ne more.

Zakaj je država določila odstrel medvedov in volkov v obliki zakona, čeprav je prej to urejala z odlokom vlade? Že večkrat je pogorela na upravnem sodišču, nazadnje z odstrelom medvedov nedaleč nazaj. Ali je to razlog? Ali se je na ta način hotela izogniti postopkom na upravnem ali drugem sodišču ali jih vsaj otežiti in na ta način speljati pomor živali brez zanjo neljubih posledic in na veselje lobijev, ki jim v tem primeru služi? Kdor drugemu jamo koplje, sam pade vanjo. Tudi ta zakon je namreč individualni in ne splošni akt, kot je bil to primer s padlim vladnim odlokom, zato se mu obeta enaka usoda. Ali ne gre za hudo zlorabo pravne države?

Zakon je podprla tudi stranka Nova Slovenija – krščanski demokrati. Čeprav je bil Kristus za živali in je rekel, da kdor prime za meč, bo z njim pokončan, N.Si podpira pomor medvedov in volkov, čeprav so te živali od Boga ustvarjena bitja. Podpira kršenje Božje zapovedi Ne ubijaj!, čeprav se ima za krščansko. Ali je pobijanje živih bitij del krščanstva? Nikoli ni bilo in tudi ne bo. Je pa del katolištva. Tudi katoliška cerkev je tiho in ne protestira ob pobijanju od Boga ustvarjenih bitij. Da so tudi medvedi in volkovi od Boga ustvarjena bitja, pa uči celo sama cerkev. Cerkev dopušča uničevanje Božjega stvarstva! Ali ni to zelo čudno? Ali ni čudno tudi to, da se predsednik slovenske vlade hodi klanjat rimskemu škofu v Vatikanu? Ne, ni čudno, saj je predsednik slovenske vlade kot katolik podrejen papežu. Ta je tako njegov šef! Ali mu je on odredil pomor medvedov in volkov? Ali ga vsaj »požegnal«! Toda ali ni predsednik vlade po ustavi ločen od papeža? Če da, ali ni potem njegovo romanje v Vatikan protiustavno? Ali lahko nekdo, ki deluje protiustavno, vodi vlado, torej del države?

Ali je mogoče verjeti verski skupnosti in stranki, ki zase trdita, da sta krščanski, podpirata pa ubijanje bitij, ki jih je ustvaril Bog? Ali sta takšni organizaciji zaupanja vredni, če sta soodgovorni za potoke nedolžne živalske krvi? Ali lahko takšni organizaciji vodita družbo ali predstavljata moralno avtoriteto? Jasno je, da ne! Če pa, se pa takšni družbi ne piše nič dobrega. In kdor pogleda skozi okno, lahko vidi rezultat cerkvene moralne avtoritete in njenega samo formalno sekulariziranega klona v obliki raznih »krščanskih« strank po svetu. Vidi vedno več človeške in živalske krvi in uničene narave. Ne ubijaj in druge zapovedi vodijo v raj, ubijaj, laži, kradi … pa ve pekel. In ta prihaja na to civilizacijo v obliko podnebnih sprememb, pravzaprav podnebnih katastrof.

Parlament je z zakonom o odstrelu pokazal, kje je država Slovenija. Njena civiliziranost in kultura se kažeta skozi potoke krvi nedolžnih živali. Država skrbi za svojo ustavno dolžnost ohranjanja naravnega bogastva, kamor spadajo tudi medvedi in volkovi tako, da jih uničuje. To je pač tako opevana pravna država. Država, kjer ne vlada ustava, temveč nasilni in krvavi lobiji. Samo mimogrede: Lovski lobi pomori, na ukaz pravne, civilizirane in kulturne države, imenovane Slovenija, letno več kot 100.000 nedolžnih živih bitij. To ni čudno, saj ima Slovenija že v imenu besedo »lov«. Nekateri govorijo o besedi »love« v imenu Slovenije. Kje je tu ljubezen? Je pa strašen pomor nedolžnih živih bitij v gozdovih in na poljih. In to izvede lov in ne love iz Slovenije. Še bistveno več jih civilizirana in kulturna pravna država Slovenija pomori v klavnicah in drugih peklenskih prostorih. Tam samo v Sloveniji umre več kot 30 milijonov nedolžnih živali. Deset tisoče jih kar žive zmeljejo.

Pa še nekaj. Država je odredila umor medvedke z dvema mladičema. Medvedka je namreč poškodovala starejšo žensko, ki ji je prekrižala pot. Šest lovcev se je odpravilo, da izvrši smrtno kazen nad nič krivo medvedko in njenimi mladiči, če ti še niso stari eno leto. Tudi to je civilizirana in kulturna Slovenija, ki pobija celo medvedje družine z otroki. Ali ni to nič drugega kot maščevanje za »napad« na že omenjeno žensko? Umor medvedke, ki je v bistvu samo branila svoja otroka! To je pač Slovenija! Civilizirana in kulturna demokratična pravna država! Država, katere vrednota ni življenje, temveč smrt. Še ljudi ne, kaj šele živali ali rastlini!

V cerkvah v Šrilanki umirali katoliki in ne kristjani

V bombnih napadih v Šrilanki 21. aprila 2019 je umrlo več kot 300 ljudi, več kot 500 pa je bilo ranjenih. V tej otoški državi so v nedeljo skoraj hkrati med velikonočno mašo odjeknile tri eksplozije v katoliških cerkvah v Kolombu, Negombu blizu prestolnice in Batticaloi na vzhodu otoške države. Bombni napadi pa so bili tudi v hotelih. Odgovornost za napade je prevzela Islamska država. “Želim izraziti svojo bližino krščanskim skupnostim, ki so bile prizadete, ko so bile zbrane v molitvi, in vsem žrtvam tako krutega nasilja,” je dejal papež. Dodal je, da moli za vse ranjene in tiste, ki trpijo zaradi teh napadov.[1]

Iz besed papež bi bilo razbrati, da so v bombnih napadih umirali kristjani. Ali to drži? Ali se kristjani zbirajo v katoliških cerkvah in tam molijo? Vsekakor ne. V katoliških cerkvah se k molitvi in drugim verskim obredem zbirajo katoliki in ne kristjani. Ti namreč sledijo Kristusu, ki je glede molitev dejal: »In kadar molite, ne bodite kakor hinavci. Ti namreč radi molijo stoje po shodnicah in vogalih glavnih ulic, da se pokažejo ljudem. (…) Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in môli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.« (Mt 6, 5–7) Ali je javna molitev v katoliški cerkvi v skladu z Jezusovim učenjem glede molitve? Tisti, ki sledijo Jezusu, torej ne molijo v cerkvah, temveč v svoji sobi. Zato je jasno, da se v cerkvah ne zbirajo kristjani, temveč katoliki, protestanti …»Bog, ki je ustvaril vesolje in vse, kar je v njem, on, ki je neba in zemlje gospodar, ne domuje v svetiščih, ki jih je zgradila človeška roka,« tudi piše v bibliji (Apd 17,24). Boga torej ni v katoliških cerkvah in jasno je, da se kristjani tudi iz tega razloga ne zbirajo v cerkvah. Poleg tega pa kristjani nimajo nobenih obredov, ki se izvajajo v cerkvah, saj jih tudi Jezus ni prakticiral, niti ni naročil svojim učencem, naj jih izvajajo.

Zanimivo je, da so nekateri žrtve napadov označili kot »častilce velike noči«. Po pisanju katoliškega portala Domovina sta tako žrtve označila bivši ameriški predsednik Barack Obama in nekdanja prva dama ZDA Hillary Clinton.[2] Vsekakor je ta oznaka mnogo bližja dejstvom, kot pa besede tistih, ki menijo, da so v bombnih napadih umirali kristjani.

Večina ne dojema razlike med kristjani in katoliki. Zanje so katoliki, pravoslavni, protestanti in drugi, ki izhajajo iz biblije, kristjani. Toda kristjani so samo tisti, ki v besedah in dejanjih sledijo Jezusu in ne tisti, ki sami sebe imenujejo kristjani. Ti so lahko katoliki, če sledijo papežu ali pa se imenujejo kako drugače, če ne pripadajo katoliški cerkvi. Jezus je rekel: »Po njihovih sadovih jih boste spoznali.« (Mt 7,16). Jezus je v svojem Govoru na gori dejal še: »Zato je vsak, ki posluša te moje besede in jih uresničuje, podoben preudarnemu možu, ki je zidal svojo hišo na skalo. Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi ter se zagnali v to hišo, in vendar ni padla, ker je imela temelje na skali. Kdor pa te moje besede posluša in jih ne uresničuje, je podoben nespametnemu možu, ki je zidal hišo na pesku. Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi; zagnali so se v to hišo in padla je in njen padec je bil velik.« (Mt 7,24-27) Katoliške cerkve so zgrajene na pesku in njihov padec je velik. Bombe in druga nasilna sredstva so pač samo posledica gradnje na pesku, torej na papeževem nauku in ne na nauku Jezusa iz Nazareta. Bistveno je življenje po Jezusovem nauku in ne samo govorjenje o tem ali pa celo uporaba Jezusovega imena za prikrivanje in opravičevanje svojih zločinov.

Kakšne so še razlike med kristjani in katoliki? Kristjani so pacifisti, saj spoštujejo zapoved Ne ubijaj, katoliki podpirajo ubijanje ljudi in živali, kristjani so vegani, saj zapoved Ne ubijaj velja tudi v odnosu do živali, katoliki uživajo meso in podpirajo živinorejo ter lov, kristjani spoštujejo versko svobodo, katoliki so proti njej, kristjani so za pravice, katoliki mnogim pravicam nasprotujejo, kristjani upoštevajo reinkarnacijo, katoliki so proti njej, kristjani nimajo članstva v svoji skupnosti, katoliki so člani cerkve. Razlik je seveda še več.

_____________________________________________

1. https://www.rtvslo.si/svet/evropa/papez-v-tradicionalnem-blagoslovu-dejal-da-moli-za-zrtve-napadov-v-srilanki/486071 (2.5.2019). ↑
2. https://www.domovina.je/zakaj-je-politicno-korektno-da-se-zrtev-teroristicnih-napadov-ne-poimenuje-s-kristjani-temvec-castilci-velike-noci/ (2.5.2019). 

Dvolični papež?

Konec marca 2019 se je papež Frančišek mudil v Maroku. V okviru svojega obiska je govoril o različnih stvareh, med drugim je omenjal migrante, krivoverstvo, versko svobodo ter širjenje cerkve.

V zvezi z migranti je dejal, da so ti v središču srca cerkve. Če je to res, zakaj potem v Vatikanu, ki je v bistvu središče cerkvenega srca, ni nobenega migranta? Zakaj ni papež v prostore svetega sedeža naselil migrantov, saj je tam veliko praznega prostora, če so ti res v središču srca cerkve? Očitno so eno besede, drugo pa dejanja!

Svoboda vesti in verska svoboda – ki se ne omejuje samo na svobodo bogočastja, ampak mora vsakemu omogočati, da živi v skladu z lastnim verskim prepričanjem –, sta neločljivo povezani s človeškim dostojanstvom, je dejal papež. Kako je s tem v katoliški cerkvi? Kje je verska svoboda, če cerkev krsti dojenčke, ki tako brez svojega soglasja postanejo člani cerkve? Prisilno postanejo »last« cerkve, saj ta trdi, da krščenec ne pripada več sam sebi, temveč tistemu, ki je umrl za ljudi – tega pa zastopa cerkev. Kje je verska svoboda, če prisilno včlanjena oseba sploh ne more izstopiti, saj cerkev celovitih izstopov ne pozna. Kje je tu verska svoboda, če cerkev katoliškim staršem grozi z izobčenjem, če ne bodo dali novorojenčka čim prej krstiti? Kaj ima takšen katoliški nauk skupnega z dostojanstvom človeka? Papeževe besede so eno, njegova dejanja pa drugo! Kaj pa je potem bistvo papeževih besed o verski svobodi? Papež priznava versko svobodo samo nekatolikom za prestop v katolištvo, ne priznava pa te svobode katolikom za izstop ali za prestop v drugo versko skupnost. Podpiranje verske svobode je torej samo cerkveno interesno sredstvo za povečanje njene moči in bogastva ter ne vrednota sama po sebi. Je pa tudi podlaga za prozelitizem, o njem je papež govoril, ko je rekel, da se cerkev ne širi s prozelitizmom, ampak s privlačnostjo. Ali novorojenčki postanejo katoliki zaradi cerkvene privlačnosti ali zaradi prisile oz. cerkvenih groženj katoliškim staršem? Praktično celotno cerkveno članstvo je »nastalo« s krstom dojenčkov. Kje je tu cerkvena privlačnost? Dejstvo je, da papež priznava versko svobodo samo zaradi spreobračanja nekatolikov v katolike! Da je cerkev številčnejša! Ali ne gre za dvoličnost? Ali ni papež mojster zavajanja?

Če bi bila cerkev res privlačna, zakaj potem potrebuje krste dojenčkov? Ali ne bi potem odrasli “drli” vanjo in se svobodno pustili krstiti! Pa tega ni, saj so krsti odraslih v cerkev redki. Ali je lahko privlačna organizacija, za katero je papež Pij XI. leta 1930 dejal: Če že obstaja totalitaren režim – totalitaren v praksi in teoriji – je to režim Cerkve, saj Cerkvi človek pripada na totalen način? Ali je lahko privlačna organizacija, za katero je papež Pij XII. rekel: Pripadamo militantni cerkvi … Ali je lahko privlačna organizacija, za katero je zgodovinar Karlheinz Deschner dejal, da na svetu ni organizacije, ki bi bila v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20-tem stoletju tako obremenjena z zločini, kot rimsko-katoliška cerkev? Seveda je lahko, toda za koga? Predvsem za zločince?! Kajti zločine lahko delajo samo zločinci. In zločinov je katoliška cerkev zelo, zelo polna, kot to navaja zgodovinar Deschner.

Papež je tudi dejal, da je katoliška cerkev smrtno kazen za krivoverce iz katekizma umaknila že pred 300 leti. Papež uči biblijske besede: Kdor daruje bogovom, razen GOSPODU samemu, bodi iztrebljen! (2 Mz 22,19) Del cerkvenega nauka sta tudi naslednji trditvi: Kdor ne sprejme celotnega cerkvenega izročila, bodisi napisanega bodisi nenapisanega in kdor svetopisemskih knjig v celoti z vsemi njihovimi deli, kakor jih je navedel tridentski cerkveni zbor, ne sprejme za svete in kanonične ali taji, da bi bile navdihnjene, bodi izobčen (Iz knjige Vera cerkve). Krivoverci so torej po besedah cerkvenega boga zapisani smrti, saj iztrebljenje oz. izobčenje pomeni smrt. V cerkvenem nauku torej še vedno obstaja smrtna kazen za krivoverce. Ali je mogoče verjeti osebi, ki je na čelu organizacije, ki že ves čas sistematično bolj ali manj podpira in prikriva pedofilijo? Še posebej, ker je tudi sama osebno vpletena v prikrivanje pedofilije? Ali je sploh mogoče v principu zaupati tistemu in tistim, za katere je nekdanji jezuit grof Hoensbroch dejal: Papeži so bili stoletja na vrhu morilskega in krvavega sistema, ki je poklal več ljudi, povzročil več kulturnih in socialnih pustošenj kot katerakoli vojna, kot katerakoli epidemija, v imenu Boga in v imenu Jezusa Kristusa. Pa še  lord Acton, katoliški zgodovinar: Papeži niso bili samo morilci velikega stila, temveč so umor naredili tudi za pravno načelo krščanske cerkve in pogoj za odrešitev.