nedelja, 17. januar 2021

RTV Slovenija kot cerkvena prižnica



RTV Slovenija ima v svojem programu mnogo verske tematike. Oddaje s to tematiko, vseh je okoli 10, so tako na televiziji kot tudi na radiu. Na Radio Slovenija najdemo oddaje kot so Sledi večnosti, Sedmi dan, Musica sacra, Glasba in sveto ter Duhovna misel, na TV Slovenija pa Ozare, Duhovni utrip, Obzorja duha in Sveto in svet, na obeh pa so tudi redni prenosi maš. Za praktično vse verske oddaje, razen za oddajo Duhovni utrip na TV Slovenija in prenose maš evangeličanske cerkve, je značilno, da v njih večinoma kot gostje prevladujejo katoliki oz. so oddaje posvečene katoliški cerkvi. Ta cerkev je v teh oddajah torej privilegirana, saj v njih sodeluje mnogo več katoliških klerikov in laikov kot pa pripadnikov evangeličanske cerkve. Še bistveno manj pa je med gosti zaslediti pripadnike drugih verskih skupnosti, čeprav je teh več kot 50. Katoliška cerkev je torej na RTV Slovenija močno favorizirana, čeprav so po slovenski ustavi vse verske skupnosti enakopravne. Ali ne krši RTV Slovenija 7. člena ustave, ki zapoveduje enakopravnost verskih skupnosti, ko favorizira katoliško cerkev?

Pred časom je bil urednik verskih oddaj na TV Slovenija katoliški duhovnik, mogoče je to še zdaj. Tudi pred njim so se med uredniki tega programa znašli katoliški duhovniki. Član katoliške cerkve, še posebej pa klerik, je dolžan po cerkvenem pravu vedno in povsod braniti in širiti katoliško vero. To torej velja tudi v obravnavanem primeru: katolik, ne glede na to, ali je laik ali klerik, je dolžan, da na RTV Slovenija brani in širi katoliško vero. Tako to velja tudi za urednika verskega programa, seveda pa tudi za novinarje, ki so člani katoliške cerkve. Njihova naloga je, da kot katoliki pri svojem delu na RTV Slovenija širijo in branijo katoliško vero. Po katoliškem nauku bi morale biti vse vsebine na RTV, ne samo verske, prežete s katoliškim duhom, še posebej tiste, ki jih pripravljajo katoliki. Še bolj mora biti ta duh izražen v verskih oddajah, ki jih pripravljajo člani cerkve. Ali to katoliki delajo ali ne, niti ni toliko pomembno, pomembno je, da to morajo delati. Če se pogleda verski program na RTV Slovenija, je mogoče videti, kot že navedeno, da je večina programskega časa namenjena katoliški cerkvi. Iz tega je mogoče tudi zaključiti, ali katoliki na RTV Slovenija opravljajo svojo katoliško dolžnost ali ne. Nerazumljivo je, kako je na javni televiziji lahko urednik programa, ki mora enakopravno upoštevati vse verske skupnosti, katoliški duhovnik (če to trenutno seveda je), ki ima jasno in izrecno dolžnost, da mora širiti in braniti katoliško vero vsepovsod in ob vsakem času, pri čemer mora zvesto slediti nauku katoliške cerkve, ki npr. uči: »Vsi, ki niso katoliški, so krivoverci in bratje Judov.« (Ambrozij »sveti«). Urednik verskega programa mora tako vse, ki na RTV Slovenija niso katoliki, imeti za krivoverce, enako velja v odnosu do gledalcev. Krivoverci ali ateisti po katoliškem nauku nimajo pravice do obstoja.

Tako radio kot televizija redno prenašata nedeljske katoliške maše, pa tudi maše za božič in veliko noč . Na ta način javni zavod, torej zavod, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija, sodeluje v evangelizaciji Slovenije, kajti maše so namenjene utrjevanju, širjenju in tudi obrambi vere. To pa je nesprejemljivo, saj je država, vključno z javnimi zavodi, ločena od verskih skupnosti. Ločenost pa pomeni, da mora biti država versko nevtralna in ne sme nobene verske skupnosti podpirati. Seveda pomeni širjenje vere podporo neki cerkvi oz. verski skupnosti. Tudi z mnogimi ostalimi verskimi oddajami RTV vsaj posredno širi katoliško vero oz. pomaga cerkvi pri širjenju njene vere. Davkoplačevalci torej financirajo širjenje nasilne katoliške vere, kar je absurdno. Seveda enako velja za evangeličansko cerkev in druge verske skupnosti. Če bi bila v Sloveniji res uresničena ustavna določba o ločenosti države, kamor spadajo tudi javni zavodi, in verskih skupnosti, na RTV Slovenija sploh ne bi smelo biti verskih oddaj, kajti preko teh se, kot že navedeno, širi vera. Tega pa nobena državna ali javna institucija ne sme početi. Ali RTV Slovenija z verskimi oddajami poleg tega, da krši načelo enakopravnosti, krši tudi načelo ločenosti države in cerkve oz. verskih skupnosti.

Poseben primer hudega favoriziranja katoliške cerkve sta bili božični oddaji leta 2020 na TV Slovenija, saj so v teh oddajah sodelovali samo kleriki katoliške cerkve in to kaplan Karel Gržan, župnik Martin Golob, nadškof Stanislav Zore in kardinal Franc Rode. Očitno samo katoliška cerkev praznuje božič, druge verske skupnosti, ki pripadajo takoimenovanim krščanskim verskim skupnostim pa očitne ne. Seveda pa temu ni tako. Zakaj v obeh božičnih oddajah niso sodelovali tudi predstavniki drugih verskih skupnosti? Jih TV Slovenija ni povabila ali pa so povabilo odklonili? Verjetno velja tisto prvo. Ali ni TV Slovenija tudi kršila enakopravnosti verskih skupnosti, če je v božično oddajo povabila samo predstavnike katoliške cerkve, drugih pa ne? Posebno nerazumljiv je bil tudi način, kako je voditeljica javne televizije začela prispevek z gostoma kardinalom Rodetom in nadškofom Zoretom. Prvemu je namenila naslednje besede: »Počaščeni smo, da lahko pozdravimo tudi njegovo eminenco, kardinala gospoda Franca Rodeta,« in drugemu: »In zdaj pozdravljamo spoštovanega ljubljanskega nadškofa metropolita monsinjorja Stanislava Zoreta.« Ali ne gre za prilizovanje katoliški cerkvi? Če je voditeljica oddaje članica te cerkve, je to razumljivo. Toda to je nerazumljivo z vidika javne RTV Slovenija, saj je ta ločena od cerkve in v nobenem primeru ne sme biti hlapec katoliške cerkve!

Ali ni RTV Slovenija prižnica katoliške cerkve in organizacija, ki jo obvladuje katoliška ideologija?
Avtor ob Ni komentarjev:

četrtek, 7. januar 2021

Dvolični papež govori o miru, podpira pa vojne

V Vatikanu so decembra 2020 objavili poslanico papeža Frančiška ob 54. svetovnem dnevu miru, ki se obhaja 1. januarja 2021. Naslov poslanice je Kultura skrbi kot pot miru. Gre za poslanico, ki ima kar okoli 3.000 besed, pri čemer je zanimivo, da se beseda mir v različnih variantah pojavi samo približno 30-krat.

Med drugim je papež v poslanici glede miru zapisal naslednje: »Kultura skrbi kot skupno, solidarno in soudeleženo prizadevanje za zaščito ter pospeševanje dostojanstva in dobrega vseh, kot pripravljenost, da se bomo zanimali, da bomo pozorni na sočutje, spravo in ozdravljenje, na medsebojno spoštovanje in vzajemno sprejemanje, predstavlja prednostni način za graditev miru.« Ali se res potrebujejo nove poti miru? Ali ni že od vsega začetka dana pot miru? Kako se ta pot imenuje? Imenuje se Deset Božjih zapovedi. Te zapovedi so pot k miru in mir sam. Seveda ne kot besede, temveč kot dejanja v konkretnem življenju. Do miru vodijo npr. zapovedi Ne ubijaj, Ne kradi, Ne pričaj po krivem, Ne prešuštvuj in druge. O Božjih zapovedih v poslanici ni govora. Zakaj ne? Ali papež ne ve, da je edina pot do miru izpolnjevanje Božjih zapovedi in da vse drugo vodi proč od miru? Ali kultura skrbi, ki naj bi po papežu predstavljala prednostni način za graditev miru, res vodi k miru? Če bi slonela na uresničevanju Desetih Božjih zapovedih vsekakor, toda papež o Božjih zapovedih v poslanici sploh ne govori. Očitno te zapovedi zanj niso pomembne. Koga potem on zastopa? Boga miru, torej Boga Stvarnika in Kristusa, ali koga drugega? Bistvo miru je torej znano in zanj ni treba izdajati nekih leporečnih poslanic. Vsebina miru je preprosta in se sestoji, kot že navedeno, iz 10 Božjih zapovedi, torej Ne ubijaj, Ne kradi … Če se izpolnjujejo te zapovedi, ne more biti vojn in drugih nemirnih situacij.

Papež tudi pravi: »Na številnih koncih sveta potrebujemo novih poti miru, ki vodijo k celjenju ran, potrebujemo mojstre miru, pripravljeni na začetek zdravljenja in obnovljenega srečanja z domiselnostjo in drznostjo.« Poti do miru ni več, temveč je samo ena, ker je tudi resnica samo ena in ne več. Ta pot so že omenjane Božje zapovedi in te izpolnjuje »mojster« miru. Ali je papež mojster miru? Mogoče reči, da je on eden izmed zadnjih, ali celo zadnji, za katerega bi bilo mogoče reči, da je »mojster« miru. Zakaj? Zato ker podpira vojne, zato ker podpira biblijske smrtne kazni za razne moralne prekrške in zato, ker je proti človekovim pravicam, npr. pravici do življenja, do svobode, vključno s svobodo vesti in veroizpovedi, podpira pa tudi morjenje živali in uničevanje narave. Je tudi proti demokraciji, saj je cerkev ena najbolj nedemokratičnih institucij – cerkveni laiki so namreč po nauku katoliške cerkve podrejeni klerikom ter jih morajo poslušati in ubogati, sicer so kaznovani, celo z »duhovno« smrtno kaznijo, to je s cerkvenim večnim peklom. Katoliški laiki so tako v bistvu podložniki klera. Zanimivo je to, kar je rekel papež Pij XI. leta 1930 in sicer: »Če že obstaja totalitaren režim – totalitaren v praksi in teoriji – je to režim Cerkve, saj Cerkvi človek pripada na totalen način.«

Kar želiš, da drugi storijo, stori ti prvi, izhaja iz zlatega pravila, ki ga uči tudi papež. Če papež druge poziva k miru, bi moral biti on prvi, ki bi mir živel. Pa ga res živi? V zvezi s tem sta zanimivi naslednji izjavi. Nekdanji jezuit grof Hoensbroch je dejal: »Papeži so bili stoletja na vrhu morilskega in krvavega sistema, ki je poklal več ljudi, povzročil več kulturnih in socialnih pustošenj kot katerakoli vojna, kot katerakoli epidemija, v imenu Boga in v imenu Jezusa Kristusa.« In še lord Acton, katoliški zgodovinar: »Papeži niso bili samo morilci velikega stila, temveč so umor naredili tudi za pravno načelo krščanske cerkve in pogoj za odrešitev.« Ali je s sedanjim papežem in njegovimi bližnjimi predhodniki kaj drugače? Zanimiva pa je tudi izjava nemškega zgodovinarja Karlheinza Deschnerja, ki je dejal, da na svetu ni organizacije, ki bi bila v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20-tem stoletju tako obremenjena z zločini rimsko-katoliška cerkev.

Katoliška cerkev že od leta 1968 prvi dan v novem letu obhaja kot svetovni dan miru. Papeži pozivajo k miru in molitvam za mir. Vedno več je katolikov in vedno več je njihovih molitev za mir. Toda kakšno je stanje na svetu? Vedno več je nasilja in vojn. Vedno več je molitev za mir in vedno več nemira! Zakaj? Kakšno moč ima papeževa molitev za mir, če npr. zjutraj moli za mir, popoldne pridiga o Božji zapovedi Ne ubijaj, zvečer pa podpre vojaški napad na neko islamsko državo. Torej podpre nemir in vojno z ubijanjem ljudi in živali ter uničevanjem narave. Moli za mir, podpira pa nemir in vojno! Ali je verodostojen in zaupanja vreden? Ali je sedanji papež kaj drugačen?

Avtor ob Ni komentarjev:

petek, 25. december 2020

Vatikan uradno priznal prikrivanje spolnih zlorab v primeru kardinala McCarricka (3)

Nekaj odzivov na poročilo

Marie Collins je med drugim dejala, da je poročilo »samo še ena potrditev sistemske korupcije v katoliški hierarhiji«. Pravi tudi, da do zdaj še ni bilo nič storjenega, da bi se odpravila klerikalna kultura, zaradi katere se škofje in kardinali vidijo nad normami civilne družbe. »Zame je bilo poročilo precej šokantno, a ne presenetljivo,« je dejal Juan Carlos Cruz, čilska žrtev razvpitega nekdanjega duhovnika Fernanda Karadime. Pravi še, da vsakič, ko prebere kaj takega, vidi, da gre za vzorec korupcije, zavajanja, prikrivanja in postavljanja preživelih na zadnje mesto. Hierarhija je o McCarricku vedela veliko več, kot da bi šlo samo za sum, še meni.

Anne Barret Doyle, ena izmed vodilnih pri bishopaccountability.org, je dejala, da je poročilo v mnogih pogledih impresivno, saj gre za prvo poročilo Vatikana o lastnem prikrivanju spolnih zlorab. Dejala pa je tudi, da poročilo vsebuje več pomembnih pomanjkljivosti, med drugim tudi glede papeža Frančiška, saj pravi, da je poznal samo govorice. »McCarrick je bil pomemben kardinal, ki je dejansko predstavljal Sveti sedež na Kitajskem,« je dejala. »Ali se niso vprašali, ali imajo te govorice vsebino? Vsak, ki ima internetno povezavo, bi lahko to odkril. Frančiškovo pomanjkanje radovednosti je bilo v najboljšem primeru malomarnost, v najslabšem pa koruptivnosti,« še pravi.[1]

Kardinal Timothy Dolan, nadškof New Yorka, je v svoji radijski oddaji na katoliškem kanalu Sirius XM 129 McCarricka označil za zlikovca. Drugi zlikovec pa je po njegovem mnenju družbeno ozračje, ki je duhovnikom omogočalo, da so bili nad zakonom in jim dajalo posebne privilegije, ki pravijo, da ne smejo biti nikomur odgovorni. To pa je greh klerikalizma, še pravi. Tukaj se postavi vprašanje, ali ni bil tudi kardinal Dolan eden izmed tistih, ki je podpiral omenjeno družbeno ozračje, ki je kler postavljalo nad zakon. Ali bil celo del njega?

»Anonimne obtožbe moramo resno upoštevati: žrtve postaviti na prvo mesto, skrbeti zanje in jih najprej motivirati,« je dejal kardinal Cupich.[2] Kolikokrat je to že izrekel? In kaj je storil, da bi se to uresničilo?

Rod Dreher iz The American Conservative pa meni, da poročilo McCarrick krivi mrtvega in upokojenega papeža, sedanjega papeža pa oprosti, češ da je zaupal prejšnjima papežema. Temu pa ne verjame in meni, da gre verjetno za beljenje podobe Frančiška, čeprav vsa krivda nikakor ne pada nanj.[3]

Papež Janez Pavel II. in James Grein

James Grein je leta 2019 v New Jerseyju vložil tožbo zoper McCarricka, v kateri navaja, da ga je družinski prijatelj McCarrick, ko je služboval v New Jerseyju, zlorabljal dve desetletji, začenši, ko je bil star 11 let konec šestdesetih let. Nekaj ​​zlorab naj bi se zgodilo na potovanjih, ko je šel z McCarrickom v druge države ZDA in Vatikan. Ko je bil v Rimu, je Grein v prisotnosti dveh vatikanskih uradnikov o zlorabah povedal papežu Janezu Pavlu II., toda ukrepov ni bilo. Zanimivo je, da je klerik McCarrick Jamesa Greina krstil kot otroka in da ga je kot nečaka predstavljal predsednikom in voditeljem držav, papežu, škofom, kardinalom ter bogatim in slavnim ter drugim plenilcem po vsem svetu.[4] Sicer pa to ni edina tožba J. Greina zoper cerkev glede McCarricka.

Koliko je še takšnih nečakov v katoliški cerkvi? Ali so kleriki in drugi verjeli McCarrickovi pravljici o nečaku?

O J. Greinu v poročilu McCarrick ni govora.

Se nadaljuje.


[2] https://cruxnow.com/church-in-the-usa/2020/11/u-s-church-leaders-point-to-clericalism-as-reason-for-rise-of-mccarrick/?utm_source=Crux+Daily+Newsletter&utm_campaign=cdfacac6eb-Daily+Blast&utm_medium=email&utm_term=0_15d5f1aae4-cdfacac6eb-47444137 (15.11.2020).

Avtor ob Ni komentarjev:

nedelja, 13. december 2020

Hlapčevsko dobrikanje papežu

Na Trgu sv. Petra v Vatikanu so 11.12.2020 slovesno osvetlili božično drevo, ki ga je Vatikanu podarila Slovenija. Tega dogodka se je udeležil tudi zunanji minister Logar, ki se je skupaj z ministrom Podgorškom in drugimi državnimi predstavniki udeležil še maše za domovino, ki jo je vodil mariborski nadškof Cvikl in sprejema pri papežu Frančišek.

Po ustavi je država ločena od cerkve. Zato je nerazumljivo, da so šli k verskemu obredu neke cerkve predstavniki državne oblasti. V čigavem imenu so bili tam? V svojem ali v imenu vseh državljanov? Ali so bili tam tudi v imenu nekatolikov, ateistov … Na podlagi česa lahko predstavnik države predstavlja npr. vernika neke nekatoliške verske skupnosti pri verskem obredu katoliške cerkve, ki npr. trdi, da je ta verska skupnost sekta, članom »sekte« pa sploh ne priznava pravice obstoja. Ali ni to poniževalno do te verske skupnosti in njenih vernikov? Država mora biti glede na 7. člen ustave versko nevtralna. Ne sme podpirati nobene verske skupnosti, nobene vere, do vseh mora imeti enak odnos. Ali je država versko nevtralna, če se njeni predstavniki udeležujejo verskih obredov neke verske skupnosti?

Na sprejemu pri papežu je minister Logar dejal, da je slovensko božično drevo v središču krščanstva sporočilo miru. Uboj mogočnega 30 metrov visokega in več ton težkega drevesa je sporočilo miru? Ali se je minister šalil? Ali je ubijanje živih bitij, kar posek božičnega drevesa vsekakor je, del miru? Uničevanje narave kot del miru? Pa za hlapčevsko dobrikanje papežu ni bilo ubito samo eno drevo, temveč približno 40 smrek in jelk, ki jih Slovenija podarila Vatikanu poleg smreke, ki stoji na Trgu sv. Petra. Kakšna je to država, ki za dobrikanje neki osebi uničuje živa bitja in kakšen je to tisti, ki takšna darila sprejme?

Iz besed ministra Logarja je bilo razbrati, da Slovenija smatra Vatikan za središče krščanstva. Ali je to res? Ali je lahko središče krščanstva kraj, kjer ima sedež organizacija, ki je proti mnogim človekovim pravicam, ki jih priznava slovenska ustava. Cerkev namreč ne priznava pravice do življenja, saj zagovarja vojne, poleg tega pa njena biblija predvideva smrtno kazen za večje število moralnih prekrškov – še zdaj je namreč treba pobiti homoseksualce, prešuštnike, otroke, ki udarijo starše, sinove, ki staršev ne poslušajo, tiste, ki ne poslušajo duhovnika … Cerkev ne priznava niti svobode vesti, saj krsti dojenčke, s čimer jim odvzema versko svobodo, ki jo tudi otrokom priznava ustava v 41. členu in ki potem sploh ne morejo več celoviti izstopiti iz cerkve. Cerkev je tudi proti volilni pravici (to je spremenila v volilno dolžnost), svobodi izražanja in tiska (papež Gregor XVI. je leta 1832 dejal, da je človekova svobodna volja norost, bil je proti svobodi tiska in vesti, njegov kolega Leon XIII. pa je rekel, da ni dovoljeno spodbujati svobode mišljenja in svobode tiska) … Organizaciji, ki praktično dnevno krši temeljne človekove pravice in ki v bistvu sploh ne priznava slovenske države, so se pri maši in na sprejemu pri papežu »poklonili« predstavniki slovenske države. Zelo žalostno. »Priklonili« so se organizaciji, za katero je znani nemški zgodovinar Karlheinz Deschner dejal, da na svetu ni organizacije, ki bi bila v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20-tem stoletju tako obremenjena z zločini kot rimsko-katoliška cerkev. »Priklonili« so se organizaciji, za katero je sam  papež Pij XI. dejal: »Če že obstaja totalitaren režim – totalitaren v praksi in teoriji – je to režim Cerkve, saj Cerkvi človek pripada na totalen način.« Jasno je, da Vatikan ni središče krščanstva, pravzaprav Vatikan s krščanstvom nima nič skupnega, kajti Jezus je bil pacifist, ljudem je priznaval svobodno voljo, ni ustanovil nobene cerkve, postavil nobenega duhovnika …

V slovenski delegaciji na sprejemu pri papežu sta bila tudi klerika Rode in Cvikl. Zanimivo je, da je Cvikl papežu prinesel pozdrav slovenske vlade. Slovenska vlada pozdravlja papeža preko klerika in ne zunanjega ministra? Ali je bil klerik Cvikl predstavnik slovenske vlade, čeprav je vlada kot državni organ po ustavi ločena od cerkve? Če je bila slovenska delegacija delegacija Republike Slovenije, torej države, kaj sta v njej počela klerika Rode in Cvikl? Ali ni država ločena od katoliške cerkve?

Na avdienci pri papežu je klerik Cvikl tudi dejal, da božično drevo prihaja z ozemlja, prepojenega s krvjo mučencev po drugi svetovni vojni. Zakaj je Cvikl spet kot lajna omenil poboje po drugi svetovni vojni? Ali hoče cerkev še bolj poglobiti razkol in sovraštvo v Sloveniji? Ali se cerkvi ne gre za spravo? Če da, zakaj potem stalno omenja te poboje? Če drevo, ki je raslo na ozemlju pobojev nosi s sabo sporočilo upanja in miru, kot je to dejal Cvikl, pa je vprašanje, ali tudi njegovo omenjanje pobojev nosi sporočila miru. Kajti Jezusovo učenje o spravi pravi, da je sprava stvar storilca in žrtve ter v posledici Boga in ne, da se v to vpleta neka organizacija s svojimi satanskimi oz. nekrščanskimi interesi.

Kot je že bilo navedeno, je cerkev, in to v baziliki sv. Petra, pripravila mašo za domovino, ki jo je vodil klerik Cvikl. V zvezi s to mašo cerkev ustvarja vtis, da je ta domovina država Slovenija. Ali je to res? Ali je domovina katolikov res posvetna država? Ali pa je domovina katolikov tista država, kjer ima celotno oblast cerkev. Dotična maša je bila v bistvu namenjena takšni domovini. In ta domovina je Vatikan. In tej domovini, po besedah papeža Pija XI. totalitarnemu režimu, so se »priklonili« predstavniki slovenske države. Podprli so versko domovino in ne posvetne, podprli so totalitaren režim. Zelo žalostno! Zakaj cerkev ni pripravila maše za državo Slovenijo?
Avtor ob Ni komentarjev:
Oznake: , , , ,

nedelja, 6. december 2020

Ali lahko vojska obrani ljudstvo?

Državni zbor je sprejel zakon o zagotavljanju sredstev za vojaške naložbe, za kar bo v več letih namenjenih 780 milijonov evrov in sklep, da je referendum o tem zakonu nedopusten. Zanimivo je, da vladajoča politika noče omogočiti ljudstvu, da se izreče o spornem zakonu. Ali ji gre ljudstvo na živce? Česa jo je strah? Ali se boji, da bo na referendumu pogorela? Ali čuti, da so ji štete ure? Ali nima v Sloveniji po 3. členu ustave oblast ljudstvo? In tisti, ki ima oblast, te v tem konkretnem primeru ne more izvajati. Ali še ima potem oblast? Če je nima, ali ni to v nasprotju z ustavo? Vladajoča politika, ki naj bi bila del ljudstva, se vedno bolj postavlja nad ljudstvo in mu krade oblast. Ker naj bi bila vladajoča politika del ljudstva, je tudi vprašanje, ali mogoče ljudstvo samo sebi odreka oblast. V vsakem primeru pa je poniževalno, da vladajoči odrekajo ljudstvu možnost referenduma. Če ima oblast ljudstvo, potem se lahko to izreče o vsaki temi.

Vladajoči pravijo, da je za obrambo Slovenije nujno treba okrepiti vojsko. Toda ali lahko vojska sploh obrani Slovenijo in njeno ljudstvo, če pride do napada? Vprašanje, saj so že vse sosede vojaško močnejše in bi se verjetno bolj ali manj sprehodile do Ljubljane. In to ne glede na to, ali se bo Slovenska vojska okrepila s 780 milijoni – pravzaprav se bodo za največ te vsote okrepili trgovci s smrtjo. Obramba Slovenije z vojsko bi v bistvu pomenila zelo hud udarec za ljudstvo, saj bi umrlo mnogo ljudi, veliko bi jih bilo poškodovanih, otroci bi ostali brez staršev, naselja bi bila uničena in podobno. Obramba z vojsko bi torej Sloveniji in njenemu ljudstvu prinesla strašen pekel. Tudi če bi bila obramba uspešna, vojska ne bi obranila ljudstva, del njega so namreč tudi uničeni, temveč samo vladajoče in njihovo nasilno ideologijo. Če pa se Slovenija ne bi branila z vojsko, pa do vsega tega ne bi prišlo, saj vojne ne bi bilo. »Raj« bi trajal naprej. Res pa je, da bi se potem zamenjala oblast v Sloveniji in vladajoči ne bi bili več vladajoči. In tega je vladajoče strah. Njih ne zanima usoda ljudi, ki bi bili v vojni ubiti, ranjeni …, njih zanima samo lastna usoda. Oblast ima ljudi (ljudstvo) samo kot sredstvo za ohranjanje lastne vladavine. Ljudje so samo »topovska hrana« in nič drugega.

Hoteti vladati je eno najbolj negativnih lastnosti človeka in je v zgodovini prineslo na kupe vojn ter milijone in milijone mrtvih ter ranjenih ljudi in živali, sirot, uničenih mest in narave. Vojska je namenjena obrambi vladajočih ter nasilne ideologije in ne ljudi oziroma ljudstva. Vojska pa nima samo izjemno negativne vloge v vojni, temveč tudi v miru. To pa zato, ker golta milijone in milijone, ki bi jih sicer država lahko dala za pozitivne namene, npr. zdravstvo in ne za pripravo na ubijanje in uničevanje.

Pri vsem tem bi bilo treba omeniti tudi zanimivo vlogo ministra Tonina in njegove stranke Nova Slovenija – Krščanski demokrati. Kot že ime pove, gre za stranko, ki se imenuje krščanska. Iz tega bi bilo sklepati, da sledi tistemu, po katerem se imenuje, torej Kristusu. Ta pa je dejal, da kdor prime za meč, bo z mečem pokončan, ljubite svoje sovražnike in delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. Jezus je bil proti vojski in vojni. Kako pa deluje NSi? Ravno nasprotno. Podpira sporni zakon in vojsko, ki je namenjena ubijanju in je proti božji zapovedi Ne ubijaj. Njen predsednik je celo obrambni minister, kar pomeni, da je izrecno proti Jezusovemu pacifizmu. Če se nekdo imenuje po drugem, deluje pa v nasprotju z njim, ali ni to prevara? Ali ne gre za zlorabo imena Jezusa Kristusa? Ali se je papež, ki se ima za namestnika Kristusa, odzval na takšno bogoskrunstvo? Če se ni, ali ga potem odobrava?
Avtor ob Ni komentarjev:

nedelja, 29. november 2020

Vatikan uradno priznal prikrivanje spolnih zlorab v primeru kardinala McCarricka (2)

Iz poročila McCarrick je razvidno, da je bil papež Janez Pavel II. leta 1999 s strani takratnega newyorškega kardinala Johna O'Connorja obveščen o anonimnih obtožbah zoper takratnega nadškofa McCarricka iz Newarka. Obtožbe so bile tudi razlog, da McCarrick ni bil imenovan ordinarija v New Yorku leta 1999 in Washingtonu junija leta 2000. Vendar pa si je papež premislil in je nato kljub mnogim opozorilom s strani najvišjih svetovalcev z obeh strani Atlantika McCarricka novembra 2000 imenoval za nadškofa v Washingtonu.[1] Zakaj si je papež premislil? Eden izmed razlogov naj bi bil ta, da je papež prejel »napačne informacije« nekaterih ameriških škofov, ki so McCarrickovo zgodbo poznali. Trije škofje, ki so prejeli več obtožb proti McCarricku ali pa so bili celo osebno priče, da je spolno zlorabil mladega duhovnika, so Vatikanu leta 2000 povedali, da nimajo nobenih pomislekov glede primernosti imenovanja McCarricka za washingtonskega nadškofa in nobenega razloga, da bi ga lahko obtožili neprimernega vedenja.

Katoliška cerkev je torej dobro poznala obtožbe o spolnih zlorabah proti takratnemu nadškofu McCarricku. In kljub temu se mu ni zgodilo nič. Ni bil kaznovan, celo nasprotno: papež Janez Pavel II. ga je povišal v kardinala, dobil pa je tudi prestižno mesto v Washingtonu.

Zakaj so omenjeni škofje lagali? Mogoče so si obetali koristi od teh laži? Ali jih je McCarrick »podkupil« s kakšnimi modrimi ovojnicami? Ali pa s čim drugim, mogoče s kakšno nočjo v svoji hiši na obali? Enako privlači enako. Lažnivi kler se druži z lažnivim klerom.

»Resnici ni več mogoče ubežati. Janez Pavel II. [...] je bil namerno slep za zlorabo otrok in mladih,« piše na spletni strani The National Catholic Reporter, in sicer v uvodniku 13. novembra 2020, pri čemer se omenja še papeževo prikrivanje spolnih zlorab ustanovitelja Kristusovih legionarjev Marciala Degollada.[2] Cerkveni sveti oče, sedanji cerkveni svetnik in nekdanji papež Karol Józef Wojtyła je očitno škodoval otrokom.

Še zanimivost: McCarrick je papežu Janezu Pavlu II. poslal 90.000 ameriških dolarjev.

Znani teolog George Weigel, ki slovi predvsem kot biograf papeža Janeza Pavla II., je dejal, da je bil McCarrick »patološka osebnost«, njegova sposobnost, da je lagal vsem okoli sebe in jih nenehno zavajal, pa je bila »zaščitni znak« njegove kariere in uspeha v cerkvi. Pravi še, da je nekdanjemu kardinalu Theodoru McCarricku uspelo prevarati papeža Janeza Pavla II. in da si je kljub obtožbam o spolnih zlorabah in neprimernega vedenja zagotovil napredovanje znotraj Vatikana. Tako omenjenega teologa povzema novinarka Mojca M. Štefanič na spletni strani katoliškega tednika Družina.[3] 

»Seveda, storil sem veliko napak in morda mi je včasih primanjkovalo preudarnosti, toda v sedemdesetih letih svojega življenja nisem nikoli imel spolnih odnosov s katero koli osebo, moškega ali ženskega spola, mlado ali staro, duhovnikom ali laikom, niti nisem nikoli zlorabil nobenega človeka ali z njim ravnal nespoštljivo,« je v pismu osebnemu tajniku Janeza Pavla II. škofu Stanislawu Dziwiszu zapisal McCarrick, s čimer je zanikal obtožbe, ki so letele nanj. »McCarrickovo pismo tedanjemu škofu Dziwszu, tajniku papeža Janeza Pavla II., je laž in grozljiv primer njegove zlorabe tega odnosa,« je v zvezi s tem dejal G. Weigel. Teolog Weigel še pravi, da je McCarrick lagal tudi večini ameriških škofov in jih slepil glede svojega ravnanja, prav tako je lagal tudi številnim laikom v cerkvi in jih slepil, vključno s tistimi, ki so z darovi financirali njegove dejavnosti, in mnoge na katoliški levici, za katere je bil junak. Lagal pa je tudi sv. Janezu Pavlu II. in ga preslepil.


»Seveda, storil sem veliko napak in morda mi je včasih primanjkovalo preudarnosti, toda v sedemdesetih letih svojega življenja nisem nikoli imel spolnih odnosov s katero koli osebo, moškega ali ženskega spola, mlado ali staro, duhovnikom ali laikom, niti nisem nikoli zlorabil nobenega človekaali z njim ravnal nespoštljivo,« je v pismu osebnemu tajniku Janeza Pavla II.škofu Stanislawu Dziwiszu zapisal McCarrick, s čimer je zanikal obtožbe, ki so letele nanj.»McCarrickovo pismo tedanjemu škofu Dziwszu, tajniku papeža Janeza Pavla II., je laž in grozljiv primer njegove zlorabe tega odnosa,« je v zvezi s tem dejal G. Weigel.Teolog Weigel še pravi, da je McCarrick lagal tudi večini ameriških škofov in jih slepil glede svojega ravnanja, prav tako je lagal tudi številnim laikom v cerkvi in jih slepil, vključno s tistimi, ki so z darovi financirali njegove dejavnosti, in mnoge na katoliški levici, za katere je bil junak.Lagal pa je tudi sv.Janezu Pavlu II.
"Of course, I did a lot of mistakes, and I may have sometimes lacked prudence, but in the seventies of my life I never had sex with any person, male or female sex, a young or old, priest or layman, nor never misused any man or acted with him disrespectful, "is a letter to the personal secretary Janez Paul II. Bishop Stanislaw Dziwissz wrote McCarrick, denying allegations that fly to him. "McCarrick's letter to the week of Bishop Dziwsz, the secretary of Pope Janez Paul II., Is a lie and a terrible example of his abuse of this relationship," Mr. Weigel said in this regard. The Theology Weigel still says that McCarrick also lied to most American bishops and blinded them about his behavior, and he also lied to numerous layers in the church and blinded them, including those who fined his activities with gifts, and many on the Catholic left for whom he was a hero. It also lied to Sv. Janez Pavl II.
Avtor ob Ni komentarjev:
Oznake: , , , ,

nedelja, 22. november 2020

Vatikan uradno priznal prikrivanje spolnih zlorab v primeru kardinala McCarricka (1)

10. novembra 2020 je Vatikan objavil dolgo pričakovano poročilo v zadevi McCarrick. Poročilo, dolgo več kot 400 strani, je rezultat dvoletne preiskave, ki jo je po naročilu papeža Frančiška iz leta 2018 opravilo vatikansko državno tajništvo. Namen, tako cerkev, je bil temeljito raziskati primer nekdanjega kardinala Theodorja McCarricka, ki je bil leta 2019 spoznan za krivega spolnih zlorab mladoletnikov in odraslih ter nato laiziran, izgubil pa je tudi kardinalsko imenovanje. Poročilo navaja, da se vse do leta 2017 ni vedelo za natančne obtožbe, ki se nanašajo na zlorabe mladoletnikov, storjene s strani McCarricka. Prva natančna obtožba, ki se nanaša na mladoletnike, je izpred treh let, pravi cerkev.

V poročilu je navedeno, da do leta 2017 nihče – vključno s Parolinom, Ouelletom, Becciujem ali nadškofom Viganòjem – Frančišku ni predložil kakršne koli »dokumentacije« v zvezi z obtožbami proti McCarricku. »Frančišek je slišal le, da so se pred imenovanjem McCarricka za nadškofa v Washingtonu pojavile neke vrste obtožb in govoric v zvezi z njegovim nemoralnim ravnanjem z odraslimi.« In še: »Ker je verjel, da je trditve že pregledal in zavrnil papež Janez Pavel II. in ker je bil McCarrick aktiven v času papeža Benedikta XVI., papež Frančišek ni videl potrebe po spremembi pristopa, ki so ga sprejeli že nekaj let prej.« Navedba iz poročila, da je Frančišek slišal za »obtožbe in govorice«, vendar je mislil, da so »že bile zavrnjene«, je v nasprotju s trditvami, ki jih je Frančišek dal Valentini Alazraki v svojem intervjuju leta 2019. Takrat je dejal: »... o McCarricku nisem vedel nič, seveda nič.« In še: »Večkrat sem rekel, da nisem vedel ničesar, nisem imel pojma. Veste, da o McCarricku nisem vedel prav nič, sicer o tem ne bi molčal.«[1]

Iz poročila torej izhaja, da je papež Frančišek vedel, da s kardinalom McCarrickom ni vse »OK« in da je poznal govorice, ki so se širile glede McCarricka, vendar jih ni preveril, saj je zaupal presoji predhodnikov, da je vse v redu. Ni dvomiti, da je papež poročilo pred objavo prebral in da je dovolil njegovo objavo. Ali ne pomeni to to, da je zdaj priznal, da je marsikaj vedel o McCarricku? To priznanje pa postavlja na laž njegove besede iz leta 2019, ko je dejal, da o McCarricku ni vedel ničesar. Ali se ni papež s tem, da je dovolil objavo poročila ustrelil v koleno? Ne prvič! Kolikokrat se je papež že zlagal? Ali se Sveti oče laže?

Če Vatikan pravi, da je papež Frančišek slišal za obtožbe in govorice, bi bilo iz tega sklepati, da je poznal še kaj več kot samo »govorice« in »obtožbe«, saj Vatikan mnogokrat zadeve olepša, če se že ne zlaže. Tako je domnevati, da je papež zelo dobro poznal vsebino »govoric« in »obtožb«, pa se kljub temu ni odzval in sprožil ustreznega postopka. Tako se je pridružil tistim, ki so prikrivali spolne zlorabe otrok in odraslih, torej zla dejanja, zdaj že nekdanjega klerika McCarricka.

 Se nadaljuje.

[1] https://www.gloria.tv/post/HSbP6xF73DAz4gxHg3s19RdTp (13.11.2020) – vsi trije citati.

Avtor ob Ni komentarjev:
Oznake: , ,
Naročite se na: Objave (Atom)