Verniki obrnili hrbet svoji cerkvi

Davčna uprava je objavila preliminarne podatke o prejetih donacijah verskih skupnostih oz. njihovih organizacij iz dohodnine za leto 2011 (Delo, 13.6.2012). Med prejemniki teh donacij so tudi razne organizacije katoliške cerkve. Na seznamu največjih dvajsetih prejemnikov donacij sta se znašli samo dve cerkveni organizaciji in sicer Slovenska Karitas in ljubljanska nadškofija. Prva naj bi dobila od slovenskih davkoplačevalcev okoli 160.000 evrov, druga pa približno 25.000 evrov. Bolj ali manj enako je bilo tudi za leto 2010, staj sta obe organizaciji prejeli podobno vsoto. Slovenska Karitas je od vseh upravičencev prejela največ donacij, sledijo jih z mnogo manjšo vsoto Rdeči noski (84.970,22 evrov). Slovensko karitas je podprlo 12.745 donatorjev, nadškofijo Ljubljana pa 2.157.

Veliko ali malo?

Po lastnih podatkih ima ljubljanska nadškofija okoli 760.000 prebivalcev in slabih 600.000 katoličanov oz. vernikov, 17 dekanij, 234 župnij in 270 škofijskih duhovnikov (1.1.2012). Razteza se na površini več kot 6.000 km^2, kar je okoli 1/3 Slovenije. Ta nadškofija je po vsej verjetnosti gospodarsko najmočnejša in je večina njenih za delo sposobnih vernikov zaposlena. Kljub takšnim številkam pa je samo 2.157 ljudi, po vsej verjetnosti njenih vernikov, finančno preko dohodninskih donacij podprlo (svojo) ljubljansko nadškofijo. To je po vsej verjetnosti samo kakšnih 10% njenih zaposlenih vernikov. Podobno je tudi s Slovenskim Karitasom. Dobrodelnost, ki jo izvaja omenjena organizacija je preko dohodninskih donacij podprlo samo 12.745 ljudi.

Veliko ali malo?

Odgovor je jasen. Zelo malo ljubljanskih vernikov je doniralo ljubljanski nadškofiji, podobno velja za karitas. Očitno so verniki izrazili nezaupanje v svojo cerkev. Tako malo donacij, ki jih je cerkev dobila od svojih članov ni presenečenje. Cerkev vedno hitreje propada. Njena krvava zgodovina in njen krvavi nauk delujeta in jo vedno hitreje potapljata. Finančni in moralni bankrot mariborske nadškofije, pedofilija, finančni škandali po svetu, kraje dojenčkov, blagoslovi orožja, podpiranje vojn ... Kar seješ, to žanješ, velja za vse. Tudi za katoliško cerkev, pa ne samo zanjo, še za kakšno drugo cerkev tudi. Njeni verniki, večinoma prisilno krščeni, to vedno bolj in vedno hitreje spoznavajo. In se odvračajo od nje. Vedno več je izstopov iz nje. Kljub svobodi vesti oz. veroizpovedi, ki jo ima cerkev polna usta, izstope zelo ovira. Zaveda se, da se njena ladja potaplja. Zato se vedno bolj oprijemlje zadnje bilke – države. In vedno bolj pritiska nanjo.

Očitno je tudi, da cerkveni verniki slabo finančno podpirajo cerkveno dobrodelnost, ki jo izvaja Slovenska Karitas. Ni čudno, kajti mnogi so dojeli, da je cerkvena dobrodelnost drugotnega pomena in samo krinka za širjenje vere. Bistvo karitasa je torej širjenje vere s pomočjo dobrodelnosti in ne dobrodelnost sama po sebi. Poleg tega pa karitas širi dobrodelnost v glavnem s tujimi in ne cerkvenimi sredstvi – med prvimi je tudi mnogo državnih sredstev. Čeprav je cerkev izjemno bogata, saj se njeno premoženje ocenjuje na več tisoč milijard evrov, pa se gre dobrodelnost s tujim denarjem. Kakšna dvoličnost.